Natisni vsebino

Uresničevanje pravice do odvetnika in pravne pomoči

16.02.2018 08:26
Kategorija: Delovanje in dogajanje



Namestnik varuhinje Ivan Šelih se je v četrtek, 15. 2. 2018, v Knjižnici inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, udeležil posveta z naslovom Uresničevanje pravice do odvetnika in pravne pomoči. Organizator dogodka, v sodelovanju z Odvetniško akademijo Odvetniške zbornice Slovenije, je bil Mirovni inštitut, soorganizator pa Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Posvet je bil organiziran ob iztekanju projekta Mirovnega inštituta Krepitev procesnih pravic v kazenskih postopkih: učinkovito uresničevanje pravice do odvetnika/ pravne pomoči na podlagi Stockholmskega programa. Cilj posveta je bila razprava o pomenu Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in Priporočila C(2013) 8179/2 o pravici osumljencev in obdolžencev do pravne pomoči ter glavnih izzivih na tem področju. Predstavljene so bile ugotovitve slovenske nacionalne študije o pravici do odvetnika in pravici do pravne pomoči v kazenskih postopkih ter mednarodni standardi na tem področju. Svoje poglede na to tematiko pa so poleg teoretskega pogleda podali tudi predstavniki sodstva, tožilstva, policije in odvetništva.

Z analizo normativnega okvirja v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je večina določb Direktive 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku v slovensko zakonodajo ustrezno prenesena, kar je vsekakor spodbudno. Pomanjkljivosti se kažejo v glavnem le pri določbah o odpovedi pravice do odvetnika in drugih ovirah v praksi pri uveljavljanju pravice do dostopa do zagovornika kot tudi na področju zagotavljanja brezplačne pomoči.

Na nekatere sporne vidike tega področja je v razpravi opozoril tudi namestnik varuhinje, saj Varuh pri obravnavi očitkov na delo policistov namenja še posebno pozornost pobudam, ki se nanašajo na odvzem prostosti, ker gre za enega največjih posegov v človekove pravice. Varuh je tako na primer v preteklosti izpostavljal pomen evidentiranja dejanskega (ne)uveljavljana pravic. Zato je pohvalil spremembo obrazca, v katerem policisti evidentirajo tudi podatke o (ne)uveljavljanju pravic osebe, ki ji je odvzeta prostost, z dopolnjeno z možnostjo podpisa pridržane osebe. Že v poročilu za leto 2005 in tudi 2006 pa je Varuh glede na ugotovitve iz enega od obravnavanih primerov opozoril, da bi bilo po pravnem standardu največje koristi otrok prav, da bi smela policija od mladoletnega osumljenca izjave pridobiti (naj gre za zaslišanje, pridobivanje izjave ali zbiranje obvestil) le v navzočnosti zagovornika in/ali zakonitega zastopnika. Mladoletnik je, ko se znajde v postopkih pred različnimi državnimi organi, še posebej v policijskem postopku (morda celo z odvzemom prostosti), namreč še posebno ranljiv in največkrat sam ne zna in ne zmore dobro poskrbeti za učinkovito uveljavljanje pravic, ki mu pripadajo. Tako še naprej menimo, da je obstoječa ureditev obveznega zastopanja mladoletnikov pomanjkljiva in v nasprotju z zavezo države na podlagi 37. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, da bo imel vsak otrok, ki mu je odvzeta prostost, takojšen dostop do pravne in druge ustrezne pomoči. V tej zvezi smo že večkrat poudarili, da bi bilo prav, da zakon zagotovi obvezno obrambo mladoletnemu osumljencu ob odvzemu prostosti v času policijskega postopka in avtomatično obvestilo najbližjim svojcem, ki so lahko navzoči pri vseh opravilih, torej tudi takrat, ko policija od osumljenega mladoletnika (le) pridobiva izjavo, povezano s sumom storitve kaznivega dejanja.

Ob obravnavi Varuhovega poročila za leto 2006 je Državni zbor RS že sprejel tudi priporočilo, naj Vlada RS in pristojno ministrstvo pripravita zakonske rešitve za obvezno obrambo mladoletnih osumljencev v času policijskega odvzema prostosti (Uradni list RS, št. 109/2007), vendar do sprememb na tem področju še ni prišlo. Morda bo te vendarle spodbudilo opozorilo CPT ob obisku v naši državi v letu 2017. CPT je priporočil sprejetje potrebnih ukrepov, ki bi jamčili, da mladoletniki, ki jim je policija odvzela prostost, nikoli niso policijsko zaslišani ali morajo dati izjavo ali podpisati dokument v zvezi s kaznivim(i) dejanjem(i), katerega(ih) storitve so osumljeni, v odsotnosti zagovornika in načeloma tudi odrasle osebe, ki ji zaupajo. To bi moralo biti razvidno tudi iz ustrezne zakonodaje. Mladoletne osebe, ki ne morejo plačati zagovornika, pa naj bodo upravičene do brezplačne pravne pomoči zagovornika, ki ga imenuje odvetniška zbornica.

Posveti z enako vsebino bodo sicer v nadaljevanju organizirani še v nekaterih drugih krajih v Sloveniji. Namenjeni so predvsem odvetnikom, državnim tožilcem, sodnikom in predstavnikom policije ter drugim zainteresiranim. Tudi po oceni Varuha so pomemben prispevek h krepiti znanja deležnikov o mednarodnih ter evropskih standardih na področju pravice osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.