Natisni vsebino

Uresničevanje človekovih pravic ostaja izziv po oceni omizja ob dnevu človekovih pravic

10.12.2018 17:19
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuh človekovih pravic RS je ob svetovnem dnevu človekovih pravic, ki ga letos zaznamuje tudi 70. obletnica sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic in 25. obletnica Pariških načel, pripravil okroglo mizo z naslovom Človekove pravice včeraj in danes – kaj pa jutri? Gostje okrogle mize so bili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, prof. dr. Ernest Petrič, svetovalec predsednika republike in prof. dr. Igor Kaučič, redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani. Voditelj Igor E. Bergant je pogovor vodil o vprašanjih uresničevanja človekovih pravic in izzivih prihodnosti. Govorili so o različnih generacijah človekovih pravic in izzivih, ki jih je že davno prinesla globalizacija in ki postajajo realnost.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je uvodoma sprehodila skozi različna področja dela urada, ki ga vodi zadnjih šest let, med drugim pa spomnila tudi na delo svojih predhodnikov. Poudarila je prizadevanja na področju pravic delavcev, prekarnost izpostavila kot še vedno nerešen problem, spomnila na prizadevanja na področju pravic otrok in omenila delovanje pravosodja. Posebej je izpostavila prizadevanja na področju okolja, spomnila pa tudi na etiko javne besede, ki ostaja izziv, prav tako nerešeno ostaja vprašanje romske populacije. Področje LGBTQ+ skupnosti je sicer doseglo napredek, vendar praksa še ni takšna, kot si jo želimo, je poudarila. Opozorila je na pomembno delo Državnega preventivnega mehanizma in spregovorila o pomenu sodelovanja s civilno družbo, prebivalci Slovenije ter pomenu medijev pri uresničevanju človekovih pravic.

Prof. dr. Ernest Petrič je spomnil, da je Splošna deklaracija o človekovih pravicah pred 70 leti bila sprejeta po grozoviti moriji in zanikanju dostojanstva človeka. Opozoril je, da so človekove pravice druge generacije (okoljske, socialne, ekonomske) sicer v veliki večini držav normativno zaščitene, problem pa je pri njihovem izvrševanju. Številne države so sicer sprejele in ratificirale razne mednarodne instrumente o človekovih pravicah, ampak izvrševanje pa je skromno. Apeliral je na civilno družbo in državo ter Varuha, da vztraja pri spoštovanju sprejetih mednarodnih obveznosti.  
Spomnil je tudi, da se svet spreminja in da je razumevanje človekovih pravic, ki jih je na svetovni ravni uveljavila zahodna helenistična civilizacija, drugačno, kar je eden od izzivov prihodnosti.

Na problem izvrševanje pravic je opozoril tudi profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti prof. dr. Igor Kaučič, ki je stanje na področju človekovih pravic ocenil kot zaton. Dejal je, da slovenska ustava prinaša "zelo soliden katalog pravic in svoboščin". V osemindvajsetih letih so jo od desetih na področju pravic in svoboščin spremenili sedemkrat, je spomnil. A ob tem poudaril, da te spremembe kljub želji po napredku niso v ničemer pripomogle, saj "zapis pravice v ustavo še ne reši problema".

Prof. dr. Kaučič je še opomnil, da se je koncept človekovih pravic začel kot individualne pravice človeka, v zadnjem času pa so v ospredju kolektivne pravice, ki v javnosti zbujajo simpatije, a se ob tem pozablja na nevarnosti, ki jih tudi prinašajo. Opozoril je na boj proti terorizmu, ki na primer omejujejo človekovo pravico do zasebnosti. "Države trdijo, da je individualni koncept zastarel, do česar sem zelo skeptičen. S tem je najlažje upravičiti poseg v človekove pravice," je dejal.

Varuhinja je poudarila, da je skupni izziv evropskih varuhov človekovih pravic predvsem ohranjanje dostojanstva človeka in prizadevanja za odpravo revščine. Tudi varuhi se srečujejo z všečnostjo politike, ki na tej osnovi kroji sredstva za uresničevanje pravic in podlega različnim interesom. Opozorila je še na nujnost sprejemanja predpisov s tresočo roko in prenormiranost, ki hromi aparat, navadnemu človeku pa zaplete življenje.

Spomnila je še, da je Slovenija pravna in socialna država in da mora država poskrbeti za zadostna sredstva za uveljavljanje pravic ljudi, na primer na področju zdravstva, ne da se sredstva stekajo zgolj s humanitarnih akcij.

Prof. dr. Petrič verjame, da smo določene vrednote našega dela sveta - demokracijo, svobodo, dostojanstvo - uspeli uveljaviti kot vrednote na globalni ravni in upa, da se bo ta proces nadaljeval. "Dokler bomo imeli svobodo in temeljne človekove pravice, se bomo lahko s težavami soočali na demokratičen način. Če pa bi začeli verjeti, da obstajajo bližnjice z omejitvijo dostojanstva ljudi, pa bomo šli v katastrofo," je bil oster Petrič.

Udeleženci in publika so se strinjali, da je izzive človekovih pravic mogoče aktivno premostiti z izobraževanjem o njih. Varuhinja je spomnila, da bo v letu 2019 pri Varuhu začel delovati tudi Center za človekove pravice, ki se bo med drugim posvetil prav tem nalogam.