Natisni vsebino

Temeljito o problematiki lokalnih skupnosti na srečanju varuhinje z SOS

11.09.2015 12:00
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek in svetovalec pri Varhu Gašper Adamič so se v četrtek, 10. 9. 2015, srečali s predsednikom Skupnosti občin Slovenije (SOS) dr. Ivanom Žagarjem in njegovima sodelavkama, generalno sekretarko SOS Jasmino Vidmar in Vojko Osojnik.

Govorili so o temah, ki jih Varuh človekovih pravic RS (Varuh) zaznava iz vidika človekovih pravic na lokalni ravni, in sicer o kategorizaciji cest, stanovanjski problematiki v lokalnih skupnostih, prostorski in okoljski problematiki občin, skrbi za ranljive skupine in v tej luči o odpisu dolgov ter o romski problematiki.
Dr. Žagar je varuhinjo seznanil z potekom pogajanj z vlado in ji orisal stanje na področju delovanja občin. Povedal je, da je krmarjenje med prioritetami za župane in županje občin v luči varčevanja izreden izziv, se pa trudijo ohranjati doseženo raven človekovih pravic, nemalokrat najdejo rešitve v še tako brezizhodnih situacijah.

Generalna sekretarka SOS je opozorila, da so občine tiste, ki skrbijo za razvoj, ki bi mnogokrat zastal, če bi bil odvisen zgolj od delovanja države. Še posebej so pomembne obmejne občine, zato bi zmanjševanje števila občin v luči varčevanja lahko pomenilo zaustavitev razvoja določenih predelov in tudi kršenja pravice do enakih možnosti. Opozorili so tudi na prenormiranost sistema, ki občanom in vsem, ki so v službi zanje, povzroča težave.

SOS se zavzema za sistemsko reševanje kategorizacije cest, ki bi predvidel oceno števila cest, ki jih je potrebno kategorizirati, in določiti raven reševanja posameznih primerov. Strinjali so se, da je v luči varčevanja bolj težavna odmera cest kot sam odkup. Med samimi občinami prenašajo informacije o primerih dobre prakse, se poslužujejo mediacije in skušajo izvajati odločitev ustavnega sodišča. Namestnica varuhinje je opozorila, da bi lahko država zahtevala odstop županov, ki z neizvajanjem odločitve kršijo zakon. Kot smiselno so ocenili spremembo zakona, ki bi odpisal davek posamezniku, ki bi cesto podaril občini.

Varuh se je v zadnjih letih srečeval s povečanim številom pobud na stanovanjskem področju, rekordno število jih je obravnaval leta 2013. Največ pobud se je vsebinsko nanašalo na vprašanja, kako pridobiti primerno stanovanje, kako se rešiti iz primeža dolgov, kakšni so pogoji za pridobitev subvencije, kam po predvideni deložaciji, kako zaščititi otroke ipd. Varuh je vložil tudi zahtevo za oceno ustavnosti 25. člena Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin.

Dr. Žagar je ocenil, da je bilo stanovanjsko področje predlogo zanemarjeno, da so se ukinile nekatere dobre rešitve (socialna stanovanja) in da je sistem potreben temeljite prevetritve, saj je vse preveč zlorab, posledice katerih čutijo ranljivi. V Sloveniji je po njegovi oceni bivalnih enot dovolj, niso pa enakomerno razporejene. Zaradi zmanjšanja sredstev v občinah te ekonomizirajo vzdrževanje obstoječih objektov v občinski lasti. Sprejet je bil Nacionalni stanovanjski program pri oblikovanju katerega je sodeloval tudi SOS.

Odpis dolgov najrevnejšim se je sogovornikom zdel nedomišljen, po oceni predsednika SOS pa je javnosti posredoval tudi slabo sporočilo, da ni potrebno plačevati prispevkov za storitve, saj bodo sčasoma dolgovi iz tega naslova odpisani. Ukrep ne zajema resnično vseh tistih, ki bi odpis potrebovali, zaradi različnega položaja občin s postavlja vprašanje enakosti pred zakonom, nenazadnje pa je ukrep odpisa dolga obstajal že prej. O tem so opozorili še na preobremenjenost centrov za socialno delo. 

Direktorica strokovne službe je opozorila na to, da je odgovornost do okolja in umeščanja objektov v prostor pri ljudeh vse večja, zato ti zahtevajo dosledno spoštovanje Aarhuške konvencije. Številni postopki se prav zaradi pomanjkanja predhodnih informacij zavlačujejo, kar sta pokazala tudi uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) in ogorčen boj številnih civilnih iniciativ za spremembe nekaterih lokacij, ki po mnenju pobudnikov močno ogrožajo in vznemirjajo širšo javnost. Sogovornike je še seznanila z leta 2010 izvedeno analizo izvajanja določil 34.a člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) na lokalni ravni, ki predpisuje načine sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje. Več o analizi tukaj.

Govorili so še o dolgotrajnem prostorskem načrtovanju v nekaterih občinah, kar omejuje konkurenčnost občin. Ocenili so, da je za pridobitev prostorskih aktov potrebnih preveč soglasij, prav tako je nesmiselno sprejemanje zakonodaje, ki ni podprto s sredstvi.

Glede urejanja romskih vprašanj v posameznih občinah so se strinjali, da bi morala država prevzeti večjo vlogo, kot jo opozarja Varuh vseskozi, pa tudi v Posebnem poročilu o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije .


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.