Natisni vsebino

Varuhinja poročala državnemu zboru o delu preteklega leta

22.10.2015 12:12
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v četrtek, 22. 10. 2015, poslancem državnega zbora predstavila nekaj poudarkov iz Letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2014, kot to določa Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarCP).

Ob obravnavi poročila o delu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer za lani so bili tako koalicijski kot opozicijski poslanci kritični do številnih neuresničenih priporočil varuhinje. Prav tako so priznali kritiko dela državnega zbora, ki po ugotovitvah varuhinje nekatere zakone sprejema prehitro in brez sodelovanja javnosti.

Kot je pojasnila varuhinja, so lani prejeli 3081 pobud, k njim pa je poklicalo skoraj 10.000 ljudi. "Mnogi, ki kličejo, sporočajo, da so prezrti, drugorazredni, da je izgubljeno njihovo dostojanstvo," je pojasnila.

Pogosto so kršena temeljna načela pravne države, državljani opozarjajo na še vedno dolge sodne postopke, nadzorne institucije še vedno ne delujejo dovolj hitro in učinkovito, je naštela varuhinja.

Med drugim je omenila diskriminacijo ranljivih skupin, kot so invalidi, otroci, starejši, osebe s posebnimi potrebami, Romi in druge manjšine, verujoči in neverujoči. Prav tako je opozorila na prenatrpanost v zaporih, na predolgo čakanje na nujno potreben zakon o prijavi prebivališča in spremembo stanovanjske zakonodaje ter na nekatere okoljske tematike, kot sta denimo hrup in smrad. Ob tem je navedla, da se sicer zdaj že "krepko piše tudi poročilo za leto 2015".

Erika Dekleva (SMC) je med drugim naštela že sprejete ukrepe, s katerimi so odpravili nekatere kršitve človekovih pravic, denimo glede dostopnosti volišč za invalide in oprostitve sodnih taks za socialno najšibkejše. "Zavedamo se, da je pot do končnega cilja še dolga," je priznala. Omenila je denimo stanovanjsko problematiko, neplačila delavcem in zaskrbljujoče povečano število obravnavanih primerov otrok s posebnimi potrebami in otrok v rejništvu.

Franc Breznik (SDS) je med ugotovitvami iz poročila izpostavil pojavnost sovražnega govora, ki ga je treba po njegovih besedah sankcionirati in preprečiti, ter pogostih kršitev temeljnih načel pravne države, denimo zaradi na hitro napisane zakonodaje. Pobude s področja sodnih postopkov, ki jih je več kot leto prej, po njegovih besedah pod vprašaj postavljajo pravičnost sodstva, opozoril je tudi na vprašanje kakovosti sojenja.

Tomaž Gantar (DeSUS) meni, da si varuhinja za pripravljeno poročilo zasluži priznanje, vprašanje pa je, če si ga zaslužijo tudi poslanci in drugi odločevalci. Poročilo namreč po njegovih besedah opozarja na enake zadeve kot v letih prej. Kot je poudaril, državljani gospodarskega okrevanja še ne občutijo, tako številni upokojenci živijo pod pragom revščine, zaskrbljujoče je tudi, da težko preživijo tudi tisti, ki imajo zaposlitev.

Bojana Muršič (SD) je med drugim opozorila na kritiko varuhinje glede sprejemanja zakonodaje. "V DZ sprejemamo odločitve, s katerimi premalo premišljeno posežemo v življenja državljanov," je na podlagi poročila ugotovila poslanka. Toda namesto, da bi priznali odgovornost, po njenih besedah raje bežijo v iskanje opravičila. Kot meni, posebej bodejo primeri, ki se vlečejo iz leta v leto, pri čemer je izpostavila področje stanovanjske problematike, socialnih zadev, zdravstvenega varstva in varstva otrokovih pravic.

Poslanec ZL Matjaž Hanžek meni, da vlada ne namenja ustrezne pozornosti poročilu varuha, saj je od lanskih 154 ostalo neizpolnjenih 93 priporočil. Izrazil je bojazen, da bo poročilo vsako leto debelejše, pri čemer je omenil v sredo sprejeto odločitev DZ glede spremembe zakona o obrambi, s katero se po njegovih besedah "pošilja vojsko nad begunce". Po mnenju ZL je treba sicer zagotoviti predvsem učinkovito pravno varstvo socialno najšibkejših in razrešiti problematiko neizplačanih plač.

Po mnenju Jožefa Horvata (NSi) je najbolj problematično to, da se enake ugotovitve in opozorila vlečejo že leta in desetletja. Med najbolj perečimi je omenil problem dolgotrajnosti postopkov in kakovosti sojenja ter spomnil na spodbude varuhinje za sprejem dolgoročne strategije sodstva. Horvat soglaša z varuhinjo, da mora biti reševanje problematike prijave stalnih prebivališč prednostno. Opozoril je tudi na revščino in sovražni govor, katerega žrtve so tudi kristjani.

Mirjam Bon Klanjšček iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je med ugotovitvami iz poročila izpostavila predvsem kršenje pravic romski manjšini, zaradi česar se je Slovenija znova znašla na Evropskem sodišču za človekove pravice. Ob tem je izrazila upanje, da bodo po napovedi vlade novelo zakona o romski skupnosti res obravnavali do maja 2016.

Na kršitve človekovih pravic so opozorili tudi v poslanski skupini narodnih skupnosti. V poročilu sicer po besedah Laszla Göncza primerov težav pripadnikov narodnih skupnosti ni veliko, a pripadniki varuha o tem niso seznanili. Med razlogi za to je navedel slabo poznavanje pristojnosti varuha in nezaupanje v vse državne institucije, med težavami pa izpostavil nacionalno nestrpnost in sovražni govor.

VIR: STA


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.