Natisni vsebino

Srečanje varuhinje in državnega sekretarja na MNZ Boštjana Šefica

26.06.2017 14:57
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Izjave za javnost


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Ivan Šelih ter svetovalca Varuha Robert Gačnik, spec. in Liana Kalčina, so se v prostorih Varuha srečali z Boštjanom Šeficem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve, mag. Ladom Bradačem, generalnim direktorjem Direktorata za policijo in druge varnostne naloge ter sodelavci v direktoratu, dr. Valterjem Fabjančičem, vodjo sektorja za sistemsko usmerjanje in nadzor policije, mag. Gregorjem Hudričem, vodjo sektorja za pritožbe zoper policijo in Simonom Sihurjem, mag., sekretarjem v sektorju za sistemsko usmerjanje in nadzor policije.

 

Varuhinja je uvodoma dejala, da je vesela pogovora o temeljnih vprašanjih varovanja človekovih pravic in svoboščin na področju policije, o čemer je Varuh poročal tudi v letnem poročilu za leto 2016. Varuh je zadovoljen z odzivanjem Ministrstva za notranje zadeve in policije na ugotovitve in priporočila, kar je lahko zgleden primer upoštevanja Varuhovih priporočil.

 

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je nanizal nekatera vprašanja in probleme, ki jih je Varuh obravnaval na podlagi prejetih pobud. Po prejemu pobude, ki se nanaša na delo policistov, Varuh pobudnike praviloma spodbudi, da najprej sami aktivno izkoristijo pritožbeno pot na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), in tako Varuh postopek začne le v posebej utemeljenih primerih. Poleg obravnave pobud na tem področju je Varuh v letu 2016 opravil več obiskov policijskih postaj v okviru izvajanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (DPM). S svojimi pripombami je sodeloval pri pripravi novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, vendar nekateri predlogi niso bili upoštevani, zato bo Varuh ocenil možnost morebitne vložitve zahteve za oceno ustavnosti.

 

Posebno pozornost Varuh namenja pobudam, ki se nanašajo na odvzem prostosti. Na tem področju je še vrsto odprtih dilem, zlasti vprašanje, kdaj se dejansko začne postopek odvzema prostosti. Varuh je kritično ocenil tudi učinkovitost možnosti, ki jih imajo pridržane osebe, da lahko uveljavljajo pravico dostopa do odvetnika po uradni dolžnosti, in sicer od začetka odvzema prostosti. Po podatkih MNZ so policisti v letu 2016 obravnavali (le) dva primera postavitve zagovornika in osumljencu postavili zagovornika po uradni dolžnosti na stroške države. Pridržane osebe tudi ne morejo vselej uveljaviti svoje zahteve po stikih s sorodniki.

 

Sodelujoče sta varuhinja in namestnik Šelih pozvala k nujnosti posebno obzirne ter prilagojene obravnave s strani policije z nekaterimi skupinami prebivalstva, tako otrok in mladoletnikov, kakor oseb z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Varuh se tudi srečuje s pobudami, povezanimi s položajem tujcev, ki jim je bila v postopkih izrečena kazen plačila globe, z zavarovanjem tega plačila - odvzemom osebnih dokumentov. Morda bi veljalo razmisliti, ali je ta ukrep smiselen, ob dejstvu, da so te osebe brez finančnih sredstev, s katerimi bi poravnale te obveznosti in tako morda daljše obdobje ostanejo brez osebnih dokumentov.

 

Robert Gačnik je predstavil nekatere ugotovitve z obiskov policijskih postaj v prvem poletju leta 2017. Opozoril je, da veliko policijskih postaj še nima urejenega dostopa za invalidne osebe, na kar Varuh vztrajno opozarja. Še vedno se ponekod uporabljajo stari obrazci (odločba o odvzemu prostosti in pridržanju ter obrazec za izvajanje opravil med pridržanjem / zadržanjem – uradni zaznamek). V nekaterih primerih je prišlo do zamude pri vročitvi sklepa o pridržanju. Opazili smo popravke uradnih dokumentov, potrebnih za izvedbo pridržanj, brez evidentiranja, kdo je popravek opravil, oz. v nekaterih primerih se celo uporabi korektor (Edigs). Glede na ugotovitve bi pričakovali več samoiniciativnosti v obiskanih enotah glede manjših pomanjkljivosti oz. napak v prostorih za pridržanje (nedelujoče luči, iztok vode v sanitarijah, ...). Kot primer dobre prakse je omenil policijsko postajo v Velenju, ki je pripravila poseben obrazec, namenjen pregledu prostorov za pridržanje (pregled se opravi enkrat mesečno), ki ga izvaja pristojni pomočnik komandirja. Kot pomanjkljivost je omenil tudi izostanek video nadzornega sistema v prostorih za sprejem oseb, ki jim je odvzeta prostost. Nujno bi bilo dosledno izpolnjevati vse rubrike obrazcev, potrebnih za izvedbo pridržanj ter uveljaviti več natančnosti pri vnašanju teh podatkov v računalniško evidenco. Knjiga pripomb in pohval je na policijskih postajah različno dostopna osebam, ki bi želele opraviti vpis. Varuh zato predlaga, da se enotno na vseh policijskih postajah navedeno knjigo namesti v hodnik prostora pred dežurnim policistom. Z veseljem ugotavljamo, je dejal, da je bilo veliko priporočil iz prejšnjih obiskov že realiziranih.

 

Državni sekretar Boštjan Šefic in sodelavci Direktorata za policijo in druge varnostne naloge so dejali, da so jim ugotovitve in priporočila Varuha pomembna pri oblikovanju usmeritev za kakovostnejše delo policije. Ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar veliko pozornosti namenja usmeritvam za izboljšanje dela, zato vsa priporočila Varuha skrbno pretehtajo in večinoma takoj sprejmejo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, za druge so potrebne sistemske spremembe, ki jih vključijo v svoje načrte in programe za razvoj policije v prihodnjem obdobju. V zadnjem času so priča izboljšanju materialnega položaja policije, vendar so še vedno na nekaterih področjih kadrovsko podhranjeni. Zavedajo se nujnosti implementacije nekaterih standardov, tudi evropskih, vendar jih skrbi, da se včasih prekomerno povečuje »papirno« delo policistov. Policija se trudi, da bi svoje delo opravljala korektno in visoko strokovno, za kar bo treba zlasti okrepiti kakovost in vsebino izobraževanja in usposabljanja vseh zaposlenih, za vse to naj bi bilo v letih 2018 in 2019 namenjenih več sredstev. V letu 2016 je bilo sicer manj pritožb na delo policistov, morda tudi zato, ker so policisti v času stavke izrekali manj ukrepov. Na področju obravnave pritožb so se kadrovsko okrepili, tako da so lahko pristopili k proaktivnemu delovanju – monitoring pomiritvenih postopkov. Da bi prispevali k dvigu kakovosti dela policije, izvajajo sistemske nadzore, tudi podrobnejše analize konkretnih dogodkov, na podlagi katerih oblikujejo usmeritve za boljše delo in večjo varnost policistov.

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.