Natisni vsebino

Slovenski DPM na okrogli mizi o ranljivih skupinah v zaporskem sistemu Hrvaške

13.12.2019 13:25
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Namestnik varuha Ivan Šelih in svetovalec Varuha Robert Gačnik sta se na povabilo hrvaškega ombudsmana oziroma Pučkega pravobranitelja 11. 12. 2019 v Splitu na Hrvaškem udeležila okrogle mize na temo ranljivih skupin v zaporskem sistemu. Namen okrogle mize je bila izmenjava izkušenj in opozorilo na potrebe po prepoznavanju posebnih ranljivih skupin zapornikov kot so mladoletniki, ženske, invalidi, starejše osebe, pripadniki etničnih in verskih manjšin, pripadniki spolnih manjšin, tujcev in drugih že pri nastopu kazni zapora in pri načrtovanju njihove obravnave.

Pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma (DPM) in pri obravnavanju posamičnih pritožb tudi hrvaški ombudsman na tem področju ugotavlja veliko težav, ki so posledica prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora, neustreznih pogojev bivanja, nedostopnosti potrebnega zdravstvenega varstva, pomanjkanja osebja, neustreznosti predpisov, pomanjkanja medresorskega sodelovanja in podobno. Vse to pa lahko vodi v neustrezno obravnavo posebnih ranljivih zapornikov in kršitve pravice do življenja oziroma do nečloveškega ali ponižujočega postopanja.

V razpravi, ki je sledila posameznim predstavitvam položaja ranljivih skupin v zaporskem sistemu Hrvaške, je namestnik Šelih med drugim opozoril na prizadevanje Varuha človekovih pravic RS, da se v naši državi izboljša položaj zaprtih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe v času prestajanja kazni zapora, da se zagotovi spoštovanje njihove osebnosti in dostojanstva. Kadar se znajdejo na prestajanju kazni zapora, je namreč treba poskrbeti za njihovo ustrezno namestitev in zagotoviti dostojno prestajanje kazni zapora, sicer gre lahko za nečloveško ali ponižujoče ravnanje in s tem za kršitev 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.

V Sloveniji je bilo v letu 2018 zaprtih 139 oseb v starosti nad 59 let, med njimi jih je bilo 22 starejših od 69 let (najstarejša obsojenka je bila stara 77 let, najstarejši obsojenec pa je bil star 89 let). Vsako leto je na prestajanju kazni zapora oziroma v priporu tudi nekaj invalidnih oziroma gibalno oviranih oseb. Zapori pa so v glavnem v starejših zgradbah, ki so neprilagojene za nastanitev in bivanje starejših in invalidnih oseb. Dodatno težavo predstavlja odsotnost negovalnega kadra, ki bi nudil potrebno pomoč pri negi in oskrbi starejše ali invalidne zaprte osebe. Težave so tudi pri premeščanju obsojencev, ki iz zdravstvenih razlogov niso več sposobni prestajati kazen zapora v institucionalno varstvo oziroma v socialnovarstvene zavode. Nekateri tako čakajo na sprejem tudi leto dni ali več, ker se zaradi siceršnje prezasedenosti in drugih razlogov (npr. stigme) za njih ne najde prostora. Zato je nujno, da tudi v našem zaporskem sistemu pride do vzpostavitve prilagojenih prostorov ali oddelkov iz 60. člena ZIKS-1, na katerem bodo lahko bivali obsojenci, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe.



Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.