Natisni vsebino

Prispevek namestnika Šeliha na Dnevih duševnega zdravja

12.09.2016 08:45
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Omejitve osebne svobode - Osebe v socialnovarstvenih zavodih


 Osrednja tema tokratnih dnevov duševnega zdravja, kot nasledka lanskega uspešnega Posveta o izvajanju Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), je neprostovoljna namestitev oseb z duševno motnjo v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov (SVZ). Ta je v praksi vir mnogih težav in zapletov, tudi v luči obravnavanih zadev pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh). Zato nas še posebej veseli odločitev za to vsebino tega dogodka. Ker gre za srečanje vseh deležnikov, ki se ukvarjamo z izpostavljeno problematiko, so pričakovanja Varuha velika, zlasti pa, da bo srečanje prineslo vsaj kakšen korak (korake) naprej k izboljšanju stanja na tem področju s konkretnimi rešitvami.

Postopek sprejema v obravnavo v varovani oddelek SVZ in tudi obravnavo samo (glej 1. člen ZDZdr) določa (med drugimi predpisi) predvsem Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/2008). Kot je verjetno vsem dobro znano, je bil sprejet po dolgotrajnih in številnih zapletih in kljub temu, da bi bile po ugotovitvah mnogih, nujno potrebne njegove (tudi sistemske) spremembe, velja poudariti, da velja in se ga mora upoštevati vse do takrat ko ne bo spremenjen oziroma dopolnjen. Vsebina, ki jo zakon ureja, tudi sicer terja sodelovanje več resorjev. Zato je za naše učinkovito delo nujno potrebno medsebojno povezovanje, tudi ugotavljanje ter odpravljanje ovir za to.

ZDZdr določa, da je obravnava postopek izvajanja zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev in programov (11. točka 2. člena), socialnovarstveni zavod pa je splošni ali posebni socialnovarstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru javne mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju osebe, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno (16. točka 2. člena). Kot varovani oddelek pa določa oddelek v SVZ, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena). Izrecno tudi določa, da so izvajalci socialno varstvenih storitev in programov javni SVZ z varovanimi oddelki in vse druge prave in fizične osebe s koncesijo ali dovoljenjem za delo za opravljanje socialnovarstvenih storitev (tretji odstavek 4. člena).

ZDZdr torej ureja tudi obravnavo oseb v SVZ, ne le njihov sprejem. Tako se je tudi težko strinjati s stališčem, da ZDZdr oziroma sklep sodišča o sprejemu ali premestitvi v varovani oddelek ne nalaga nobene obveznosti SVZ. Namen, ki izhaja iz ZDZdr ni le varovanje pravic posameznikov, temveč upoštevajoč njegov 1. člen tudi zagotoviti sistem zdravstvene in socialne varstvene skrbi na področju duševnega zdravja ter nosilce oziroma nosilke te dejavnosti (to pa so kot že navedeno, SVZ z varovanimi oddelki in vse druge pravne in fizične osebe s koncesijo ali dovoljenjem za delo za opravljanje socialnovarstvenih storitev (tretji odstavek 4. člena ZDZdr).

Kot poudarja 3. člen ZDZdr bi moralo biti pri obravnavi vsaki osebi zagotovljeno varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualna obravnava in enaka dostopnost do obravnave (3. člen). Žal ugotavljamo, da zaradi različnih razlogov (več o njih v nadaljevanju) ni tako. Pri tem ne gre spregledati, da kljub posebni skrbi, ki naj bi jo naša država namenjala duševnemu zdravju, še vedno ni bil sprejet nacionalni program varovanja duševnega zdravja, s katerim bi morali biti opredeljeni tudi razvojni cilji in potrebe na področju celovite socialno varstvene obravnave (Vlada RS bi morala ta program predložiti v sprejem DZ RS v enem letu od uveljavitve ZDZdr!).

Oseba se v varovani oddelek SVZ po ZDZdr sprejme (oziroma premesti) s privolitvijo ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon (73. člen ZDZdr). Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek, v sprejem (premestitev) ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča, pod pogoji, ki jih določa zakon.

V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča, sodišče pri določitvi SVZ upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena (79. člen ZDZdr.) Nadalje ZDZdr nalaga obveznost, da se predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priloži mnenje SVZ o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog (tretji odstavek 75. člena ZDZdr). Prav tako je za primer premestitve iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek treba predhodno pridobiti mnenje SVZ (drugi odstavek 76. člena ZDZdr). Udeleženec postopka (v širšem smislu) je tako tudi SVZ in ne le sodišče in oseba, ki naj bi bila sprejeta oziroma premeščena v varovani oddelek SVZ.

Na prvi pogled gre torej za jasne zakonske določbe in ureditev, vendar smo že v Letnem poročilu za leto 2010 (torej le po letu dni od začetka uporabe ZDZdr) opozorili na težave, ki jih v SVZ lahko prinašajo sprejemi na varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča. Po ZDZdr mora namreč SVZ osebo, ki jo je sodišče vanj napoti, sprejeti tako rekoč takoj in ne glede na to, ali je na varovanem oddelku takrat na voljo prosta postelja. Na omejene zmogljivosti na varovanih oddelkih SVZ smo nato opozorili tudi v naslednjem letnem poročilu za leto 2011 (glej primer št. 26, Letno poročilo za leto 2011, str. 108) in v vseh naslednjih. Tako smo v letu 2013 ponovno zaznali težave povezane s prezasedenostjo varovanih oddelkov, pa tudi vprašanje primernosti varovanih oddelkov za nastanitev oseb, ki so izrazito heteroagresivne. Nekateri posebni SVZ so namreč opozarjali, da so njihovi varovani oddelki neprimerni za izrazito fizično agresivne osebe, predvsem zaradi drugih, ki so tam nastanjeni in bi bili zaradi svoje ranljivosti lahko ogroženi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je že v tem letu napovedalo vzpostavitev mreže varovanih oddelkov, s katero naj bi bilo v štirih posebnih SVZ (PSVZ Hrastovec, PSVZ Dutovlje, PSVZ Dom Lukavci in PSVZ Nine Pokoren Grmovje) na voljo več mest za tovrstne sprejeme.  

Varuh je sicer podprl prenovo varovanih oddelkov, da bodo ti zadostili vseh tehničnim pogojem za njihovo verifikacijo. Vendar smo v letu 2014 kar s štirih PSVZ (Dom Lukavci, Hrastovec, Dutovlje in Dom Nine Pokoren Grmovje) bili znova opozorjeni na sprejem enega ali več stanovalcev na podlagi sklepa sodišča kljub zavodovemu negativnemu mnenju. Zato smo zaključili, da verifikacija varovanih oddelkov očitno ne bo rešila težav pri nameščanju oseb na te oddelke, še posebej zaradi (morebitne) napolnjenosti obstoječih kapacitet.

Na to problematiko je konec leta 2014 opozorilo tudi Vrhovno državno tožilstvo RS. V primeru konkretnega pacienta je namreč pristojno državno tožilstvo samo, ob odsotnosti predloga drugih predlagateljev, pred iztekom varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, za storilca kaznivega dejanja podalo predlog za namestitev v varovani oddelek PSVZ. Pred tem je pri treh tovrstnih zavodih preverilo pripravljenost za sprejem te osebe in od vseh prejelo odgovor, da nimajo možnosti za sprejem oziroma namestitev te osebe.

Poudarjamo še, da tudi Vrhovno sodišče RS v svojih odločitvah (na primer sklep opr. št. II Ips 351/2013 z dne 19. 12. 2013) poudarja, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, SVZ z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz ZDZdr sploh ni izvedljiv. Sodišča ob tem poudarjajo, da je država tista, ki mora poskrbeti za takšne ljudi kot so nasprotni udeleženci v teh sodnih postopkih (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 43/2015 z dne 12. 2. 2015).

Varuh je MDDSZ torej v preteklosti že večkrat opozoril na problematiko nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju v varovane oddelke (posebnih) SVZ, zlasti v povezavi s primeri, ko je o sprejemih v varovani oddelek odločilo sodišče, zaradi česar so bili zavodi primorani osebo sprejeti, čeprav so pred tem sodišču morda podali negativno mnenje glede sprejema.

Tej problematiki smo obširni zapis namenili tudi v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2014 (str. 116 - 118). Ob tem smo MDDSZ tudi priporočili sprejem vseh (dodatnih) potrebnih ukrepov, da se bodo zagotovile ustrezne zmogljivosti za namestitev oseb v (P)SVZ po odločbah sodišč ZDZdr.

Na problematiko je varuhinja izrecno opozorila tudi ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak ter ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc 7. 7. 2015 ter v letu 2016 (13. 1. 2016) znova ministrico dr. Anjo Kopač Mrak.

Na strokovnem posvetu v Domu Nine Pokorn Grmovje 14. 12. 2015 na temo Sodobni strokovni izzivi in odprtost Doma Nine Pokorn Grmovje v lokalno skupnost, smo prisotni predstavniki sodišč, centrov za socialno delo, psihiatričnih bolnišnic, posebnih in kombiniranih SVZ ter Varuha znova izpostavili perečo problematiko, s katero se srečujemo pri svojem delu pozvali MDDSZ, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za pravosodje, da nujno sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bodo zagotovile ustrezne zmogljivosti za namestitev oseb v (posebne) socialnovarstvene zavode po odločbah sodišč na podlagi ZDZdr.

Z dopisom z dne 28. 12. 2015 je Varuh MDDSZ ponovno pozval za čimprejšnje informacije o sprejetih ukrepih na tem področju v letu 2015. Zlasti pa nas je zanimalo kako naj sodišče ravna, če od vseh SVZ, na katere se obrne glede sprejema osebe v pridržani zadevi v varovani oddelek SVZ, v zadevi, ki jo vodi, prejme sporočilo, da oseba iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more biti sprejetja v njihov zavod.

Odgovora na slednje še nimamo, smo pa nato v letošnjem letu na izpostavljeno problematiko MDDSZ še nekajkrat opozorili ter predlagali, da skupaj z zavodi poišče takojšne rešitve za nameščanja oseb s strani sodišč na podlagi določb ZDZdr ter da o tem obvesti vsa okrajna sodišča v Sloveniji, ki vodijo tozadevne sodne postopke.

Na problematiko nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju v varovane oddelke posebnih SVZ smo opozorili tudi na posebni novinarski konferenci v Domu Lukavci v Križevcih pri Ljutomeru, ob sodelovanju predstavnikov socialno-varstvenih zavodov in okrajne sodnice Okrajnega sodišča v Celju Tanje Dolar Božič. Varuh je bil namreč obveščen, da v nekaterih zavodih tja nameščene osebe zaradi velike prostorske stiske spijo kar v jedilnici oziroma dnevnem prostoru.

Za to obliko opozorila širše javnosti smo se odločili zaradi več let preslišanih opozoril in priporočil Varuha, da so težave pri nameščanju oseb v varovane oddelke s strani sodišč na podlagi določb ZDZdr pereče.

Poudarjamo, da je država, ki je zakonsko omogočila tovrstne sprejeme oseb v varovane oddelke SVZ dolžna zanje zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti in seveda nato tudi ustrezno obravnavo. Sedanje stanje, ko so osebe odvrača, zavrača oziroma namešča na hodnike oziroma v jedilnice (dnevne prostore) ni sprejemljivo in pomeni kršitev (med drugim tudi) varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave RS). Pomeni tudi kršitev 12. člena ZDZdr, ki zagotavlja, da se osebi v času obravnave v varovanem oddelku zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njene zasebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti. Še posebej nedopustno je obravnava mladoletnikov, ki jim ZDZdr zagotavlja še posebno skrb in varstvo pravic (15. člen), a naša država nima niti ene ustanove, kamor bi bili lahko sprejeti oziroma premeščeni, če se pokaže potreba za njihovo tovrstno namestitev.

Pri tem ne gre prezreti, da gre v obravnavani tematiki za osebe, ki so porinjene na rob družbenega dogajanja, ter zaradi svojega položaja še posebej ranljive in nemočne. Zaradi težav, s katerimi se soočajo namreč težko zmorejo same poskrbeti za svoje interese, napisati vlogo ali pritožbo. In prav zato je obveza vseh nas, da se jim zagotoviti ustrezna in dostojna obravnava, saj gre vendarle za človeka in ne predmet, ki se premešča sem in tja.

Zakon o socialnem varstvu določa, da država zagotavlja in razvija delovanje SVZ. Seveda je za to v prvi vrsti zadolženo MDDSZ, saj kot to določa drugi odstavek 5. člena ZDZdr, je minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo, tisti (tista) ki določi kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih programov in storitev ter postopek njihove verifikacije. Ob tem se strinjamo, da je za izboljšanje stanja ne tem področju potrebno naše medsebojno sodelovanje in povezovanje, prevetritev usklajenosti procesne in pravne ureditve socialnega varstva, zlasti zakonodajnega okvirja, ki določa socialnovarstvne storitve, da bi se zagotovila ustrezna obravnava teh oseb, ob zagotovljenih prostorskih, kadrovskih in tehničnih pogojih, kar pa ne gre brez ustreznega financiranja. Za izboljšave na tem področju pa bo gotovo treba izboljšati tudi sistem preverjanja prostih kapacitet v SVZ tako, da bo ta preglednejši in enostavnejši.

Prepričan pa sem, da se bodo danes, zlasti pa jutri v delavnicah izoblikovali tudi dodatni predlogi kako k izboljšanju stanja na tem področju. Vsem tem koristnim predlogom velja seveda prisluhniti in jih nato tudi uresničiti.

Hvala za vašo pozornost.

Ivan Šelih

Namestnik varuhinje

 

 

 

 

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.