Natisni vsebino

Največkrat kršeno načelo dobrega upravljanja, drugo načelo pravne in socialne države

10.04.2018 17:01
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Iz novinarskih konferenc


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarski konferenci z namestniki predstavila glavne poudarke letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2017, ki ga je pred še z letnim poročilom Državnega preventivnega mehanizma za leto 2007 predala predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu.

Varuh je v letu 2017 obravnaval 4.471 zadev, iz 386 utemeljenih pobud pa je ugotovil 433 kršitev različnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (opredeljenih v Ustavi RS) in drugih nepravilnosti, kot je kršitev načela pravičnosti in dobrega upravljanja oziroma neupravičeno zavlačevanje postopka in očitno zlorabo oblasti po ZVarCP. Te je povzročilo 54 organov. Največkrat so pravice in načela kršili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (107), Ministrstvu za notranje zadeve (45),  Ministrstvu za okolje in prostor (26), centrih za socialno delo (25) in sodiščih (25). Več o tem v poročilu na strani 45. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dolgotrajnim odločanjem o pravicah krši pravico do enakega varstva pravic, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS ter načelo socialne in pravne države, na kar Varuh opozarja  že leta.

Organi so sicer kršili 39 različnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali povzročili nepravilnosti. Največkrat je bilo kršeno načelo dobrega upravljanja (3. člen ZVarCP), in sicer v 113 primerih. Drugo najbolj kršeno načelo, ki smo ga ugotovili v 35 primerih pa je načelo, da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen Ustave RS). Tretja najbolj množična kršitev je zavlačevanje postopkov in prekoračenje rokov. Več o tem v poročilu na strani 44.

Varuhinja je opozorila, da smo imeli v Sloveniji v letu 2017 853 veljavnih zakonov in 19279 podzakonskih aktov. Varuh ugotavlja, da je predpisov preveč in da so pravni akti neusklajeni. Besedila so pogosto nerazumljiva tudi strokovnjakom, ne le povprečnemu prebivalcu. Ne izvaja se Resolucija o normativni dejavnosti, ki natančno določa, kako morajo biti predpisi oblikovani. Organi oblasti prevečkrat poskušajo obiti zahteve po vključenosti javnosti v pripravo predpisov. Ker so predpisi dopuščajo različne interpretacije, se dogaja, da se področja dela organov prekrivajo in se prelaga odgovornost.

Namestnik varuhinje Tone Dolčič je ob tem še poudaril, da se z določenimi predpisi posega v druge, ustvarja se kaos določil, ki mu niti pravni strokovnjaki niso kos, niti v pravnih postopkih in zagatah ne morejo biti ljudem v najboljšo pomoč organi. Vse to vpliva na socialno državo, ko so na primer tudi centri za socialno delo žrtve prenormiranosti. Ker je temelj demokracije in pravne države prav kakovostna in vsem razumljiva zakonodaja, ki ne omogoča različnih interpretacij in arbitrarnega odločanja, Varuh od države zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe.

Varuhinja je v nadaljevanju poudarila še neučinkovitost nadzora različnih organov, saj so na primer inšpekcijske službe kadrovsko podhranjene. Ne uresničujejo se Varuhova priporočila na področju uresničevanja pravice do zdravega življenjskega okolja (72. člen ustave), ki je četrta najpogosteje kršena pravica, kar ugotavlja Varuh iz utemeljenih pobud.

Na področju zaščite delavcev je zaznati nekaj drobnih sprememb na bolje s sprejemom Zakon o čezmejnem izvajanju storitev in sprememb Kazenskega zakonika, ki odpravlja direktni naklep. Varuh podpira ukrepe za izboljšanje stanja na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost, poudarja pa, da mora država ščititi delavca in ne kapital. Vsi leta 2017 sprejeti predpisi morajo pokazati rezultate, sicer smo znova samo pri predpisih, je še opozorila. Nesprejemljive pa so sporne diskriminatorne prakse odpovedi delovnih razmerij invalidov, ki jih je ugotovil Varuh.

Vlada mora nemudoma sprejeti podzakonski akt o vrstah in stopnjah telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Urediti mora položaj študentov invalidov pri prevozu od doma do fakultete, in podaljšanje statusa študenta invalida.

Na področju zdravstva je bilo sprejete nekaj zakonodaje, manjka pa ključni zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi lahko pomembno vplival na dostopnost do zdravstvenih storitev. Neuresničeno ostaja priporočilo Varuha, da naj se vzpostavi posebni (zaprti) oddelek za otroke in mladostnike s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo hospitalizacijo, da jih ne bi več nameščali na oddelke za odrasle.

Ni sprememb na zelo perečem področju prezasedenosti varovanih oddelkov, zadeve se celo slabšajo. Še naprej ostaja pomanjkljiva ureditev postopka sprejema oseb v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve. Varuh zato poziva vse pristojne tudi k čimprejšnji realizaciji navedenih priporočil, ki jih je Državni zbor Republike Slovenije izdal ob obravnavi posebnega poročila Varuha. Slovenija tudi kot ena redkih držav članic EU še nima urejenega področja specializirane celostne obravnave oseb, ki so zaradi posledic duševne bolezni oziroma najhujših oblik motenj v duševnem zdravju tako nevarni sebi in/ali drugim.

Na področju uresničevanja pravic otrok pozdravljamo končno sprejet Družinski zakonik in ratifikacijo tretjega opcijskega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah. Zadovoljni pa smo tudi, da je zagovorništvo otrok končno dobilo pravno podlago v spremembi Zakona o Varuhu. Financiranje osnovnega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ne sme ostati le obremenitev posameznih občin. Prizadevanja za pravice otrok z avtizmom, ki ob sebi potrebujejo strokovno usposobljenega spremljevalca, naj bi bila rešena z dopolnitvijo zakona. V nasprotnem primeru bo Varuh zahteval oceno ustavnosti predpisov, ki neupravičeno diskriminirajo nekatere skupine otrok s posebnimi potrebami, je zapisal v poročilu.

Varuhinja pričakuje, da bo probacijska služba pripomoglo tudi k pogostejši rabi alternativnih sankcij in s tem k zmanjšanju števila zaprtih oseb. Varuh je v vlogi DPM-ja posebno pozornost posvetil tudi bivanju starejših, invalidnih in drugih ranljivih zaprtih oseb, o čemer bo poročal v posebnem tematskem poročilu.

Varuhinja je še poudarila, da je država naredila pomemben napredek pri izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Varuh pa je moral biti lani kritičen do predloga novele zakona o romski skupnosti, ki je med drugim želela ukiniti nadomestno ukrepanje države, kar pa Varuh vztrajno pričakuje tudi s posebnim poročilom iz leta 2012.

Varuhinja je še poudarila, da je Varuh posebej oblikoval 77 priporočil in poudarila, da je treba celotno poročilo brati kot priporočilo Varuha.

Omenila je še, da sprememba Zakona o Varuhu, razširjajo mandat Varuha na način, da je zagotovljena podlaga za pridobitev statusa A po Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice (1993). S sprejetimi dopolnitvami se položaj Varuha in s tem raven spoštovanja človekovih pravic še dodatno krepita, kar je tako v interesu posameznikov kot države in družbe v celoti.

Varuhinja pa je ob koncu še posebej poudarila še, da se Varuh srečuje s posegi v finančno neodvisnost, zato se je s predsednikoma Ustavnega in Računskega sodišča s posebnim pismom obrnili neposredno na predsednika vlade Mira Cerarja in ga seznanila s problematiko, ki ji je treba iz ustavnopravnih razlogov posvetiti posebno pozornost pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonodaje o javnih financah.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.