Natisni vsebino

Poslanci na seji Komisije za peticije soglasno podprli vseh 114 priporočil Varuha

02.10.2015 09:48
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njeni namestniki Jernej Rovšek, Ivan Šelih in mag. Kornelija Marzel so se v četrtek, 1. 10. 2015, udeležili 8. redne seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, kjer so obravnavali Dvajseto letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2014.

Varuhinja je uvodoma poudarila, da v poročilu zlasti omenjamo primere slabega upravljanja in neučinkovitega izvajanja oblasti, kar strokovno utemeljujemo in istočasno priporočamo sprejem ukrepov – v obliki priporočil (za leto 2013 - 150, za leto 2014 - 114) - za odpravo posamičnih ali sistematičnih kršitev človekovih pravic. Poudarjamo pa tudi pozitivne primere odprave kršitev in nekatera nesprejemljiva ravnanja (negativni poudarki), kar posebej v poročilu predstavljamo s poudarki ob straneh poročila. V njem po vsebinskih poglavjih predstavljamo tudi oblike dela in druge aktivnosti.

Varuhinja je prepričana, da s tako pripravljenim poročilom slovenski javnosti in državnemu zboru na dovolj transparenten način predstavljamo naše delo.
Poudarila je, da so redki primeri, ko naših ugotovitev in priporočil državni organi ali organi lokalnih oblasti ne bi sprejemali ali jih priznavali. Težje pa je pri njihovem uveljavljanju v praksi.

Izrazila je razočaranje, ker od skupno 154 priporočil, ki so se nanašala na ugotovitve iz leta 2013 in jih je državni zbor soglasno sprejel, jih kar 93 ni uresničenih (kar smo nazorno prikazali v zadnjem delu poročila za leto 2014.
Varuhinja s sodelavci ugotavlja, da so pogosto kršena temeljna načela pravne države.  

Zakoni se vedno ne sprejemajo na pregleden in demokratičen način, temveč največkrat celo brez prepotrebnega sodelovanja zainteresirane javnosti in večkrat ne dovolj premišljeno. Tako sprejete odločitve niso dovolj jasne, predvidljive in pretehtane – tudi glede varovanja človekovih pravic – in tako zmanjšujejo pravno varnost državljanov.

Slovenija je pravna država, a smo soočeni z dejstvom, da je zaupanje v pravno varnost bistveno manjše, kot si državljanke in državljani samostojne in neodvisne države Slovenije zaslužimo in smo jo s tisočerimi zakoni, pravniki in uslužbenci države tudi sposobni zagotoviti. Državni organi in lokalne oblasti morajo storiti več za povrnitev zaupanja v delo institucij in v pravosodne organe, je poudarila. Ti morajo delovati hitro, učinkovito, neodvisno, kakovostno ter vedno tudi odgovorno in skladno z načeli dobrega upravljanja.

Opozorila je še, da nadzorni organi države niso dovolj učinkoviti pri svojem delu, niso dovolj natančni, dosledni, ne delujejo dovolj transparentno in večkrat so kadrovsko nedohranjeni (npr. inšpekcijske službe, .....)

Postopki pred lokalnimi organi so predolgi in preveč zapleteni, zaradi česar jim ljudje brez ustrezne, zelo kakovostne in brezplačne pravne pomoči nikakor niso kos. Lokalne oblasti na nekaterih področjih ne opravljajo svojih nalog dovolj kakovostno. Ob tem je spomnila, da bi lahko vlogo nadzornika na lokalnimi oblastmi opravil tudi državni zbor, ki ima takšna pooblastila.

»Država je z zakonom prenesla na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, vendar mora država (državni organi) opravljati tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela občin, lokalnih oblasti. Ocenjujemo, da država te svoje nadzorne funkcije (ki je opredeljena v 140. členu ustave) ne opravlja zadovoljivo,« je dejala.

Znova je poudarila, da morajo biti sodne odločitve morajo biti hitrejše in izvršljive. Prepozna ali neizvršljiva pravica ni v skladu s temeljnimi načeli učinkovite pravne države.

»Krivice, ki jih je v preteklosti storila država, moramo popraviti in se ljudem zanje opravičiti. Še vedno se nismo opravičili nekaterim skupinam, na primer izbrisanim,« je ponovila.

Pozvala je tudi, da vsi storimo več za to, da bodo pravičnost in enakost pred zakonom ter vse druge ustavne pravice zagotovljene vsakemu prebivalcu naše države.

Pozdravila je zmanjševanje števila sodnih zaostankov, vendar še ne moremo in ne smemo biti zadovoljni.  Pozvala je k razvoju učinkovitih sistemov spremljanja in ocenjevanja kakovosti dela sodišč in še nadalje razvijati alternativne oblike reševanja sporov.

Slovenija je socialna država, vendar je pomembna raven blaginje ljudi. Ne bi smeli več dopuščati zniževanja standardov, zlasti ne na škodo najbolj ranljivih skupin prebivalstva (otroci, invalidi, starejši, bolniki in drugi). Pri Varuhu si prizadevamo za zagotavljanje pogojev kakovostne ravni socialne države.

Opozorila je še, da so bili zaradi politične nestabilnosti v preteklih letih in pogostega menjavanja vlad nekateri zakoni sprejeti po nujnem postopku brez predhodnih analiz, brez medresorskega usklajevanja in sodelovanja s civilno družbo. Sprejemanje nekaterih sistemskih rešitev je bilo odloženo. Zlasti smo bili kritični do zdravstvenega resorja, je še poudarila. V nadaljevanju je izpostavila nekaj priporočil izmed vseh 114.

Poslanci so vseh 114 priporočil podprli soglasno in tako poročilo Varuha umestili na sejo državnega zbora.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.