Natisni vsebino

Otrokom prijazni postopki imperativ dela z žrtvami spolnih zlorab in nasilja v družini

19.02.2016 10:21
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuh človekovih pravic je skupaj z Društvom za nenasilno komunikacijo, Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in ISA institutom v četrtek, 18. 2. 2016, pripravil posvet z naslovom Sodno izvedenstvo v primerih nasilja v družini in spolne zlorabe otrok - Pobuda za poenotenje prakse in zagotavljanje kriterijev strokovnosti.

Posvet, ki je potekal na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil priložnost za predstavitev dobrih praks sodnega izvedenstva na področju nasilja v družini in spolne zlorabe otrok, aktualnih izzivov in predvsem za oblikovanje konkretnih predlogov in pobud za poenotenje prakse ter uveljavitev kriterijev, ki bodo zagotavljali visoko strokovnost dela na tem področju. Zbrane je med drugimi nagovorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Na posvetu so sodelovali predstavnice in predstavniki pristojnih državnih inštitucij in nevladnih organizacij. Dobre prakse izvajanja sodnega izvedenstva na področju spolne zlorabe otrok je predstavila tudi prof. dr. Gordana Flander Buljan, predstojnica Klinike za zaščito otrok mesta Zagreb, priznana strokovnjakinja na tem področju.

Varuhinja človekovih pravic je uvodoma poudarila, da so otroci še vedno v nekaterih postopkih izpostavljeni predolgim, večkratnim izpraševanjem, mučnim postopkom, kar je nedopustno. Izrazila je prepričanje, da bo posvet obrodil konkretne sadove, ki bodo v prid žrtvam spolnih zlorab in nasilju v družini.

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je med drugim povedala, da je pri zaščiti žrtev v postopkih pred državnimi organi v teh letih opazen napredek, spremenil se je odnos do žrtev in nasilja nasploh. Zdi pa se, da kljub napredku področje sodnega izvedenstva ostaja nedotaknjeno in nedotakljivo. Opozorila je na strah žrtev, ki ranjene stopajo v sistem, ob tem pa ne poznajo niti svojih pravic. Nujno je, da vsak v sistemu svoje delo opravi dobro, je opozorila. Poudarila je nujnost multidisciplinarnosti, usklajenosti vseh s ciljem zaustaviti nasilje vseh vrst.

Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, je povedala, da je vsak peti otrok zlorabljen in da do nevladnih organizacij in društev, ki skrbijo za žrtve zlorab, prihajajo neverjetne zgodbe o delu sodnih izvedencev. Nekaj jih je tudi ilustrirala. Namen posveta je postaviti sistem, ki ne bi ponovno viktimiziral žrtev.

Doc. dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in sodna izvedenka, je poudarila, da je nujno postaviti norme sodnega izvedenstva in določiti, kaj mora kdo vedeti in znati, da lahko vstopi v proces sodnega izvedenstva. Predstavila je vzroke in posledice spolnih zlorab ter se dotaknila načina dojemanja zlorab s strani žrtev. Posebej je izpostavila, da je ob izbiri izvedenca nujno naslavljati njegova prepričanja, ne samo preverjati njegova znanja, saj dajejo prepričanja bistveno noto pri oblikovanju izvedeniških mnenj. Poudarila je pomen izobraževanja otrok o seksualnosti primerno njihovi starosti. Posebej izpostavila tudi pomoč storilcu šele potem, ko prevzame odgovornost, torej sprejme uradno kazen. Poudarila je še, da je nujno žrtvam zlorab še med postopkom in ne glede na izid nuditi primerno psihosocialno pomoč.

Okrožna sodnica iz Okrožnega sodišča v Ljubljani Nadja Marolt je poudarila nujnost poenotenja prakse za večjo pravno varnost vseh, posebej še otrok. Omejenost znanj posameznika je priložnost za multidisciplinarnost, je dejala in med drugim pohvalila tudi zagovornike otrok, ki so njihov glas v postopkih. Opozorila je na pomen različnih informacij za odločanje in obžalovala rivalstvo strok. Dejala pa je še, da je v družbi nujno zavzeti sporočilo o ničelni toleranci do nasilja kakršnekoli oblike.

Goran Šuler iz Ministrstva za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo, je predstavil normativno ureditev sodnega izvedenstva in med drugim poudaril, da sodni izvedenci po novem ne morejo delovati več na trgu , in da lani pomladi sprejete spremembe določajo tudi, kdo se lahko sklicuje na status sodnega izvedenca. Povedal je tudi, da se na dva razpisa ministrstva za sodne izvedence ni prijavil nobeden za področje spolnih zlorab. Opozoril je tudi, da so sodni izvedenci dolžni prijaviti spremembe podatkov ministrstvu, sicer so izbrisani iz seznama izvedencev.

Ena od udeleženk je v razpravi glede seznamov izvedencev posebej poudarila, da bi morali za potrebe odločanja sodnikov o izbiri primernega izvedenca biti dopolnjeni na primer s podatki o tem, koliko odprtih primerov ima posamezen izvedenec, kako je odziven, v kolikšnem času izdela izvedensko mnenje in koliko delovnih izkušenj z otroki imajo.

Prof. dr. Gordana Flander Buljan, predstojnica Klinike za zaščito otrok mesta Zagreb, je podrobno predstavila pomen strokovno izvedenega forenzičnega intervjuja z žrtvami spolnih zlorab, ki lahko prepreči še institucionalno zlorabljanje otrok. Poudarila je, da so velikokrat žrtev sicer formalno zaslišane enkrat, vendar so neformalno izprašane večkrat. Med drugim je v obširnem predavanju povedala, da je potrebno forenzični intervju in zaslišanje opraviti enkrat ali, če enkrat ni mogoče, v minimalnem številu. Prilagoditi ga je treba na njihovi starosti in kognitivnim sposobnostim primeren način, v prilagojenih prostorih, brez soočanja s storilcem, s pomočjo sodobnih komunikacijskih tehnologij, brez vstopa na sodišče. Po možnosti naj ga večkratne intervjuje opravi vedno ista oseba. Za otroka si je potrebno vzeti čas, vzpostaviti zaupanje, mu omogočiti nadzor nad procesom in spoštovati njegove pravice iz 12. člena Konvencije o pravicah otrok, ki določa, da mora biti otrok o vsem zanj relevantnem obveščen in da mora biti njegovo mnenje upoštevano. Predstavila je še dobro prakso klinike, ki jo vodi, med drugim so žrtve deležne ustrezne terapije že med samim postopkom, kot tudi po njem, spremljajo pa jih tudi po že končanih postopkih.

Mag. Anton Toni Klančnik iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave je v panelni razpravi opozoril, da izvedencev s področja forenzične psihiatrije primanjkuje, prav tako je premalo kriminalistov, ki bi se ukvarjali z mladoletniki. Izdelava izvedeniškega mnenja traja prevečkrat predolgo, policija pa mora ukrepati hitro, je dejal. Nujna je še nadaljnja podspecializacija sodnih izvedencev, saj niso na primer vsi psihologi primerni za izvedence v primerih spolnih zlorab. Opozoril je še na možnost obstoja kaznivega dejanja, ker ginekologi ne seznanjajo policije s spolnimi aktivnostmi mladoletnih, za tem pa se lahko skrivajo tudi spolne zlorabe.

Tina Vukan iz Centra za socialno delo Gornja Radgona, sicer regijska koordinatorica, je predstavila prakso centrov, ki je na področju postavljanja sodnih izvedencev zelo različna. Čeprav imajo zakonske možnosti, je praksa s postavljanjem slaba, je poudarila. Centri za socialno delo pozdravljajo primere, ko sodni izvedenci podajo jasne usmeritve za vnaprejšnje delo ali postopanje z žrtvami zlorab. Opozorila je, da se še srečujejo s kopiranjem in vstavljanjem identičnih sodno-izvedeniških mnenj ter poudarila, da morajo tudi socialni delavci znati postaviti vprašanje, da dobijo, kar želijo.

Tožilci pogrešajo večje število pedopsihiatrov za področje spolnih zlorab, pa tudi kriminalistov, je povedala Barbara Jenkole Žigante iz Okrožnega državnega tožilstva v Krškem. Poudarila je, da bi morali izvedenci biti blizu kraja bivanja žrtve, ne da se morajo te voziti k njemu. Opozorila na predolgo izdelavo izvedenskih mnenj, poudarila pomen zaslišanja v varnih sobah. Prepričana je, da bi morala država poskrbeti za izobraževanje o delu z žrtvami in storilci. Težave tožilcem povzroča načelo pravne dobrote, ko morajo žrtvam pojasniti, da jim ni treba pričati zoper svojca oziroma predstaviti, kakšne posledice ima lahko njegovo pričanje ali vsa dejanja za storilca, ki je po navadi nekdo, ki ga žrtev dobro pozna in mu zaupa in mu ne želi nič hudega. S tem se otroku naloži ogromno breme in odgovornost, so se strinjali udeleženci, namestnik varuhinje Tone Dolčič je celo razmišljal, ali je to res v otrokovo največjo korist. Če načelo pravne dobrote ni udejanjeno pa postopek lahko 'pade', jezi tožilce. Barbara Jenkole Žigante je še poudarila, da bi morala biti meja zaslišanja otrok, žrtev zlorab, pred sodiščem zvišana na 18. let. Mag. Klančnik pa je predlagal, da žrtve spolnih zlorab nikoli niti ne bi smele biti zaslišanje na sodišču ne glede na starost. Intervjuje z žrtvami bi morale nujno opravljati osebe z licenco, je poudarila Jenkole Žigantova.

Sodnica Janja Roblek je spomnila, da so na to pot prijaznejših postopkov za žrtve zlorab oziroma, da bi se žrtve zaslišalo samo enkrat, stopili pred 15 leti skupaj s sedanjo varuhinjo Vlasto Nussdorfer, tedaj tožilko in predsednico Belega obroča Slovenije. Poudarila je pomen zaslišanja v varnih sobah in nujnost izobraževanja. Opozorila je na težavo zadostiti hitrosti postopka in obenem prilagoditi pridobivanje informacije tempu otroka . Tudi ona je poudarila, da je izvedencev premalo in opozorila na nujno ločnico pri opravljanju izvedenske in terapevtske funkcije. Predlagala je tudi, da se zakonodajo dopolni s pravilom za uporabo tehničnih sredstev pri zagotavljanju dokazov za vse postopke.

Nada Hribar in svetovalnega centra za otroke in mladostnike je prestavila delo sodnih izvedencev, Sabina Klaneček pa možnosti zaslišanja otrok s sodobnimi tehnologijami.
Udeleženci so v razpravi poudarili še možnosti pogovora z otrokom v predkazenskem postopku, na slabo delo pooblaščencev, opozorili še enkrat na nujnost specializiranega izobraževanja za odvetnike, pa tudi za vse druge, ki delajo z žrtvami.

Namestnik Dolčič je udeležence pozval, da vse pripombe in predloge za spremembe posredujejo Varuhu, saj lahko s predlogi vplivamo na normativno ureditev področja, ki se pravkar spreminja. Opozoril je še, da potrebujemo zakonodajo, ki bo sledila življenju in poenoteno prakso, saj se v praksi zapisano vse prevečkrat različno tolmači in izvaja.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.