Natisni vsebino

Osebam na robu družbe kršena še pravica do osebnosti in dostojanstva

16.03.2016 11:30
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Iz novinarskih konferenc


Od leve proti desni: Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Andreja Raduha, direktorica SVZ Hrastovec, Stanka Vozlič, direktorica SVZ Lukavci, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, namestnik varuhinje Ivan Šelih, sodnica Okrajnega sodišča v Celju Tanje Dolar Božič, svetovalec pri Varuhu mag. Jure Markič

Direktor Doma upokojencev Idrija Samo Beričič


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Ivan Šelih, vodja Državnega preventivnega mehanizma v Sloveniji (DPM), sta danes, 16. 3. 2016, ob sodelovanju predstavnikov socialno-varstvenih zavodov in okrajne sodnice Okrajnega sodišča v Celju Tanje Dolar Božič, na posebni novinarski konferenci v Domu Lukavci v Križevcih pri Ljutomeru izpostavila problematiko nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju v varovane oddelke posebnih socialno varstvenih zavodov.

Varuh je bil namreč obveščen, da v nekaterih zavodih tja nameščene osebe zaradi velike prostorske stiske spijo kar v jedilnici oziroma dnevnem prostoru.

Varuhinja in namestnik sta se za novinarsko konferenco odločila zaradi več let preslišanih opozoril in priporočil Varuha človekovih pravic, da so težave pri nameščanju oseb v varovane oddelke s strani sodišč na podlagi določb Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) pereče.

Varuhinja ocenjuje, da država, ki je tovrstne sprejeme oseb v varovane oddelke SVZ zakonsko omogočila, bi morala zanje zagotoviti dovolj ustreznih zmogljivosti. Sedanje stanje, ko so osebe zavrača oziroma namešča na hodnike oziroma v jedilnice (dnevne prostore) ni sprejemljivo in pomeni kršitev (med drugim tudi) varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave RS). Pri tem ne gre prezreti, da gre za osebe, ki so porinjene na rob družbenega dogajanja, ter zaradi svojega položaja še posebej ranljive in nemočne.

Zvočni posnetki izjav sodelujočih na novinarski konferenci (MP3)

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic

Ivan Šelih, namestnik varuhinje

Tanja Dolar Božič, sodnica Okrajnega sodišča v Celju 

Stanka Vozlič, direktorica SVZ Lukavci

Andreja Raduha, direktorica SVZ Hrastovec

Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

Samo Beričič, direktor Doma upokojencev Idrija 


Namestnik varuhinje Ivan Šelih je na novinarski konferenci med drugim poudaril da se sprejem osebe z duševno motnjo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (SVZ) po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) izvede s privolitvijo ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Varovani oddelek je oddelek v SVZ, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča.

V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča, sodišče pri določitvi SVZ upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.

Že v Letnem poročilu za leto 2010 smo opozorili na težave, ki jih v SVZ lahko prinašajo sprejemi na varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča. Po ZDZdr mora namreč SVZ osebo, ki jo je sodišče vanj napoti, sprejeti tako rekoč takoj in ne glede na to, ali je na varovanem oddelku takrat na voljo prosta postelja. Na omejene zmogljivosti na varovanih oddelkih SVZ smo nato opozorili tudi v naslednjem letnem poročilu za leto 2011 (glej primer št. 26, Letno poročilo za leto 2011, str. 108) in v vseh naslednjih. Tako smo v letu 2013 ponovno zaznali težave povezane s prezasedenostjo varovanih oddelkov, pa tudi vprašanje primernosti varovanih oddelkov za nastanitev oseb, ki so izrazito heteroagresivne. Nekateri posebni SVZ so namreč opozarjali, da so njihovi varovani oddelki neprimerni za izrazito fizično agresivne osebe, predvsem zaradi drugih, ki so tam nastanjeni in bi bili zaradi svoje ranljivosti lahko ogroženi.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je že v tem letu napovedalo vzpostavitev mreže varovanih oddelkov, s katero naj bi bilo v štirih posebnih SVZ (PSVZ Hrastovec, PSVZ Dutovlje, PSVZ Dom Lukavci in PSVZ Nine Pokoren Grmovje) na voljo skupaj 84 mest.

Varuh je sicer podprl prenovo varovanih oddelkov, da bodo ti zadostili vseh tehničnim pogojem za njihovo verifikacijo. Vendar smo v letu 2014 kar s štirih PSVZ (Dom Lukavci, Hrastovec, Dutovlje in Dom Nine Pokoren Grmovje) bili znova opozorjeni na sprejem enega ali več stanovalcev na podlagi sklepa sodišča kljub zavodovemu negativnemu mnenju. Zato smo zaključili, da verifikacija varovanih oddelkov očitno ne bo rešila težav pri nameščanju oseb na te oddelke, še posebej zaradi (morebitne) napolnjenosti obstoječih kapacitet.

Na to problematiko je konec leta 2014 opozorilo tudi Vrhovno državno tožilstvo RS. V primeru konkretnega pacienta je namreč pristojno državno tožilstvo samo, ob odsotnosti predloga drugih predlagateljev, pred iztekom varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, za storilca kaznivega dejanja podalo predlog za namestitev v varovani oddelek PSVZ. Pred tem je pri treh tovrstnih zavodih preverilo pripravljenost za sprejem te osebe in od vseh prejelo odgovor, da nimajo možnosti za sprejem oziroma namestitev te osebe.

Poudarjamo še, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 351/2013 z dne 19. 12. 2013 poudarilo, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, SVZ z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz ZDZdr sploh ni izvedljiv.

Sodišča ob tem poudarjajo, da je država tista, ki mora poskrbeti za takšne ljudi kot so nasprotni udeleženci v teh sodnih postopkih (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 43/2015 z dne 12. 2. 2015).

Varuh človekovih pravic RS je MDDSZ torej v preteklosti že večkrat opozoril na problematiko nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju v varovane oddelke (posebnih) socialno varstvenih zavodov (PSVZ), zlasti v povezavi s primeri, ko je o sprejemih v varovani oddelek odločilo sodišče, zaradi česar so bili zavodi primorani osebo sprejeti, čeprav so pred tem sodišču morda podali negativno mnenje glede sprejema.

Tej problematiki smo obširni zapis namenili tudi v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2014 (str. 116 - 118). Ob tem smo MDDSZ tudi priporočili sprejem vseh (dodatnih) potrebnih ukrepov, da se bodo zagotovile ustrezne zmogljivosti za namestitev oseb v (P)SVZ po odločbah sodišč ZDZdr.

Na problematiko je varuhinja izrecno opozorila tudi ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak ter ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc 7. 7. 2015 ter v letu 2016 (13. 1. 2016) znova ministrico dr. Anjo Kopač Mrak.

Na strokovnem posvetu v Domu Nine Pokorn Grmovje 14. 12. 2015 na temo Sodobni strokovni izzivi in odprtost Doma Nine Pokorn Grmovje v lokalno skupnost, smo prisotni predstavniki sodišč, centrov za socialno delo, psihiatričnih bolnišnic, posebnih in kombiniranih socialnovarstvenih zavodov ter Varuha človekovih pravic izpostavili perečo problematiko, s katero se srečujemo pri svojem delu pozvali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za pravosodje, da nujno sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bodo zagotovile ustrezne zmogljivosti za namestitev oseb v (posebne) socialnovarstvene zavode po odločbah sodišč na podlagi ZDZdr.

Z dopisom z dne 28. 12. 2015 smo nato MDDSZ pozvali za čimprejšnje informacije o sprejetih ukrepih na tem področju v letu 2015. Zlasti pa nas zanima kako naj sodišče ravna, če od vseh SVZ, na katere se obrne glede sprejema osebe v pridržani zadevi v varovani oddelek SVZ, v zadevi, ki jo vodi, prejme sporočilo, da oseba iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more biti sprejetja v njihov zavod. Za odgovor smo zaprosili v roku 10 dni, a dogovora še nismo prejeli.

Odgovor smo zato z dopisom z dne 17. 2. 2016 urgirali in predlagali, da MDDSZ obišče Zavod Hrastovec in Dom Lukavci (ki sta znova opozorila na težave v prezasedenosti) ter da skupaj z njima ter ostalimi zavodi poišče takojšne rešitve za nameščanja oseb s strani sodišč na podlagi določb ZDZdr ter da o tem obvesti vsa okrajna sodišča v Sloveniji, ki vodijo tozadevne sodne postopke.

Za odgovor o sprejetih ukrepih in rešitvah smo zaprosili v roku 20 dni, sicer smo opozorili, da nameravamo na izpostavljeno problematiko z našimi ugotovitvami opozoriti na posebni tiskovni konferenci.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.