Natisni vsebino

Odziv Varuha na odločitev Ustavnega sodišča RS glede policijske uporabe brezpilotnih letalnikov

26.07.2019 13:15
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuh človekovih pravic Republike Slovenije šteje za dobrodošlo, da je prišlo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije (ustavno sodišče) še o tistem delu njegove zahteve za oceno ustavnosti Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) iz leta 2017, ki se nanaša na policijsko uporabo brezpilotnih letalnikov (t. i. dronov). Prejšnji teden je ustavno sodišče sprejelo odločitev glede policijske uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic, pričakujemo pa še odločitev o tretjem delu Varuhove zahteve za oceno ustavnosti istega zakona, ki se nanaša na obdelavo podatkov o letalskih potnikih.

Varuh ob tem poudarja, da so se z odločitvijo ustavnega sodišča glede vselej občutljivega področja zasebnosti in s tem povezane uporabe vedno naprednejših tehnologij, razkrila številna pomembna stališča najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je tako v zvezi z izpodbijano enovrstično določbo podalo obširno razlago, iz katere je sedaj jasno, da je tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje na brezpilotnih zrakoplovih dopustno uporabljati zgolj za (reaktivno) dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, oziroma da jih je dopustno uporabiti zgolj na podlagi že zaznanega prekrška ali kaznivega dejanja. To pomeni, da je izključena uporaba brezpilotnih zrakoplovov za preventivni oziroma nadzorni namen v smislu odkrivanja protipravnih ravnanj, ki izpolnjujejo znake prekrškov in kaznivih dejanj. V tej zvezi gre v prvi vrsti poudariti, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Ne dvomimo pa tudi, da se bo na to odločbo iz tega postopka, začetega z zahtevo Varuha, v prihodnosti sklicevalo tudi še v kakšnih drugih postopkih. Gotovo je namreč, da bo ob vedno bolj sofisticirani tehnologiji področje varstva človekove zasebnosti ostajalo aktualno, zaradi česar je pričakovati nove dileme, na katere bo treba (po)iskati čim bolj konsistentne odgovore.

Ni torej usodno, da sta Varuh in ustavno sodišče različno razlagala konkretno zakonsko določbo (ne nazadnje si je tudi že Evropsko sodišče za človekove pravice večkrat razlagalo pravne norme drugače, kot si jih je pred njim slovensko ustavno sodišče). Rezultat vidimo predvsem v tem, da je bilo v okviru tega postopka odgovorjeno na marsikatero dilemo v zvezi z opravljanjem represivnih nalog oblasti. To bo v prihodnje moralo zmanjševati verjetnost pojavljanja konkretnih, stališčem iz omenjene odločbe ustavnega sodišča nasprotnih kršitev človekovih pravic.

Poudariti tudi želimo, da Varuh s svojo zahtevo ni izpodbijal vseh z zakonom predpisanih možnosti uporabe brezpilotnih zrakoplovov s strani policije, pač pa le eno izmed osmih v izpodbijanem zakonskem členu navedenih tovrstnih pravnih podlag po kateri smejo policisti zaradi zbiranja podatkov brezpilotne zrakoplove uporabljati tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov in identificiranje kršiteljev oziroma storilcev. Za razliko od tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic, pa ustavno sodišče v tem primeru torej ni razveljavilo zakona v nobenem delu, ki ureja uporabo brezpilotnih letalnikov.
Ustavno sodišče se je že pred svojo tokratno odločitvijo izreklo, da je s slehernim zbiranjem osebnih podatkov povezana nevarnost njihovega zlorabljanja; da je na občutljivem področju informacijske zasebnosti, v katerega posega država z zbiranjem osebnih podatkov, zahteva po jasnih in določnih normah posebnega pomena; in da ko gre za obdelavo osebnih podatkov za namene policijskega dela, mora zakonodajalec še posebej skrbno pretehtati težo ukrepa, s katerim posega v občutljivo območje njegove zasebnosti. Prav tako je ustavno sodišče prepoznalo, da se dejanja, ki so sankcionirana kot prekrški, nanašajo na zelo širok krog družbenega življenja, in da podatki o vseh prekrških niso enako pomembni (smiselno enako seveda velja tudi glede kaznivih dejanj). Upoštevajoč vse navedeno, se je Varuh odločil izpodbijati zgoraj navedeno določbo, saj bi se jo v praksi utegnilo razlagati tudi tako, da bi se policija ob zelo široki paleti kaznivih ravnanj prezlahka lahko sklicevala, da z uporabo napredne (in) zmogljive tehnologije nadzora, le skuša dokazovati ta ali oni prekršek oziroma kaznivo dejanje. Pri tem ne gre pozabiti na zasebnost ne le kršiteljev oziroma storilcev, temveč tudi vseh prisotnih na območju, ki se ga je v določenem trenutku z omenjeno tehnologijo pokrivalo.

Varuh je že tekom konkretnega postopka za oceno ustavnosti izpostavljal, da ne trdi, da bi v vsakem primeru uporaba tovrstnih letalnikov s strani policije morala pomeniti kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot tudi ne, da uporaba navedenih sredstev ne bi mogla prinašati tudi pozitivnih rezultatov. Z vloženo zahtevo za oceno ustavnosti se je izpodbijalo konkretno določbo, kot eno izmed tistih, ki urejajo uporabo navedenih tehničnih sredstev in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov s strani policije na način, na kakršnega je to sedaj urejeno.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.