Natisni vsebino

Na srečanju s predstavnicami Zavoda RS za zaposlovanje o številnih temah

19.12.2016 16:58
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v ponedeljek, 19. 12. 2016, sestala z generalno direktorico Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Zavod), Mavricijo Batič.

Srečanja so se poleg njuju udeležile še namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalke pri Varuhu Neva Šturm, Barbara Kranjc, svetovalka Varuha za mednarodno sodelovanje, analize in publikacije Liana Kalčina in svetovalka za odnose z javnostmi Nataša Kuzmič. Generalno direktorico Zavoda pa so spremljale njena namestnica Greta Betka Garbo Šetinc, vodja področja zaposlovanja Barbara Vrtačnik in strokovna delavka na področju pravne službe Irena Juvan.

Varuhinja je uvodoma poudarila, da pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh), sicer zaznavamo rahel upad primerov na področju, ki zadeva Zavod, njihovo število pa ne odseva razsežnosti brezposelnosti pri nas. Zaznavamo namreč visoko stopnja utemeljenosti obravnavanih pobud.  

Generalna direktorica Zavoda je varuhinjo in njene sodelavke seznanila s situacijo na trgu dela, ki se je izboljšala. Samo v letu 2016 naj bi zaposlitev dobilo 73.000 brezposelnih. Programi aktivne politike zaposlovanja so postali stalni, kar je pomembno za uporabnike, je poudarila.

Varuhinja je sogovornice opozorila na načine dela z vidika načela dobrega upravljanja, kot so prijaznost s strankami, pa tudi spoštovanje dostojanstva in varnosti. Namestnico varuhinje dr. Kornelijo Marzel pa je med drugim zanimalo, kako spremljajo učinkovitost delavnic, ki so v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja na voljo brezposelnim osebam, saj Varuh dobiva pobude, ki pričajo o njihovi neučinkovitosti. Varuh je to priporočil tudi Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (LP2015, stran 326). Generalna direktorica Zavoda je poudarila, da usmerjeno komuniciranje in analiza potreb brezposelnih omogočajo prilagajanje vsebin uporabnicam in uporabnikom, zato so ponujene delavnice praviloma uspešne. Zavod redno preverja zadovoljstvo uporabnikov svojih storitev. Rezultati analiz kažejo, da so ti z delom Zavoda zadovoljni, zaupanje v pomoč svetovalcev je visoko. Pritožbe rešujejo sproti, izboljšave uvajajo takoj, zaposleni se vseskozi izobražujejo za boljše delo s strankami.

Glede zaposlovanja mladih, tudi v tujini, je varuhinja opozorila na projekt Stand up – tvoja kariera v Evropski uniji, kjer sodeluje tudi Varuh in v okviru katerega s svetovalci Euresa z mladimi govorijo o tovrstnih možnostih. Varuhinja je ob tem poudarila pomen aktivnosti brezposelnih. Namestnica je posebej izpostavila okroglo mizo o zaposlovanju mladih v Sloveniji in bilten Varuha, ki sta bila pripravljena ob dnevu človekovih pravic leta 2015.
Sogovornice z Zavoda so ocenile, da se je brezposelnost mladih v zadnjih dveh letih občutno zmanjšala. Zavod sodeluje tudi s kariernimi centri.

Pogovarjale so se tudi o delu zaposlitvenih agencij, posredovanju delavcev delodajalcem na črno, bančnih garancijah in ugotovitvah inšpektorata za delo. Strinjale so se, da se z institutom javnih del rešuje tudi primere, ki bi terjali drugačne oblike zaposlovanja. Dotaknile so se napotitve brezposelnih k 'slabim delodajalcem' in vprašanju njihove identifikacije. To na Zavodu storijo iz dostopnih informacij, pa tudi iz internih zabeležk.

Govorile so še o nekaj konkretnih primerih, ki jih obravnava Varuh. V primeru izbrisa mlade mamice med porodniškim dopustom iz evidence brezposelnih so ocenile, da je predlog Varuha o 'zamrznitvi' statusa brezposelne v tem času smiseln. Takšne osebe pa je treba po končanem porodniškem dopustu ne le vključevati v javna dela, pač pa aktivno pristopiti k njihovem vključevanju v sistem zaposlenih. Smiselno bi jih bilo o spremembi statusa in obveznostih po preteku porodniške obvestiti že ob prvi spremembi, torej nastopu porodniške, ko se morajo iz statusa brezposelnih odjaviti.

Nadalje je varuhinja izpostavila problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidni osebi. Pobudniki namreč večkrat navajajo, da Zavod 'prehitro'  verjame delodajalcu, da za invalida ni drugega delovnega mesta. Generalna direktorica Zavoda je ocenila da je z Zakonom o delovnih razmerjih za zaposlovanje invalidov dobro poskrbljeno, ne zaznavajo neupravičenih odpuščanj. Pred dokončnim ukrepom delodajalca o odpustitvi invalida natančno preučijo dokumentacijo, preverijo stanje na terenu in se posvetujejo. Šele potem svetujejo in podajo mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Komisiji za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odpoved. V primeru, da je bila invalidna oseba odpuščena, dobi na Zavodu nadomestilo za brezposelnost, če ocenjuje, da je bila odpuščena neupravičeno, lahko uporabi pravna sredstva. Na Zavodu spodbujajo zaposlovanje invalidov in družbeno odgovornost, je še povedala Batičeva.

Varuhinjo je zanimalo še, kako se Zavod ukvarja s primeri začasne nezaposljivosti in kako lahko pride do dolgotrajne začasne nezaposljivosti celo 7 let, s čimer se je Varuh srečal pri svojem delu. Varuh si namreč prizadeva spodbuditi organe, da do takšnih primerov ne bi prihajalo. Predstavnice Zavoda so poudarile, da vsak takšnem primer terja individualno obravnavo in po ustaljenih postopkih.

Predstavnice Varuha so ponovile predlog, da bi se osebam, ki se v okviru zaposlitvene rehabilitacije usposabljajo na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu, povrnilo tudi (vsaj) stroške za malico. Varuh je obravnaval pobudo invalida, vključenega v zaposlitveno rehabilitacijo in ocenil, da bi mu moral pripadati denarni prejemek proporcionalno glede na število opravljenih ur.

Varuhinjo in njene sodelavke je zanimalo tudi, ali se posameznike, vključene v programe Zavoda, na kakšen način predhodno opomni na srečanje, saj je Varuh obravnaval pobude, ko so posameznike doletele nesorazmerne posledice (izbris iz evidence brezposelnih, izguba pravice do denarne socialne pomoči), saj so na pol leta vnaprej predvidene razgovore pozabili.

Varuhinja se je želela seznaniti tudi, kako imajo na Zavodu in njegovih podružnicah urejeno dostopnost za gluhe, naglušne, slabovidne, slepe in kako poteka komunikacija s predstavniki manjšin na dvojezičnih območjih. Batičeva je pojasnila, da so po inšpekcijskem nadzoru v letu 2015 to področje uredili.



Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.