Natisni vsebino

Na posvetu o otrokovih pravicah med drugim pozivi države k ukrepanju

07.10.2013 16:10
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuh človekovih pravic RS (Varuh) in Središče za zagovorništvo pravic otrok pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZIPOM) sta v sodelovanju z Državnim svetom (DS) danes, 7. 10. 2013, v prostorih državnega sveta v Ljubljani pripravila posvet o aktualnih vprašanjih uresničevanja otrokovih pravic v Sloveniji.

Udeleženci posveta posvetu s podnaslovom Uresničevanje priporočil Odbora OZN za otrokove pravice v RS so opozorili na nujno spoštovanje otrokovih pravic tudi v času krize. Država naj opravi svojo nalogo, so med drugim pozvali. Posvet je vodil in razpravo povezoval namestnik varuhinje Tone Dolčič.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je dejala, da uresničevanje zakonodaja v praksi šepa. Opozorila je na vse večjo revščino otrok. Meni, da ni prav, da morajo otroci iz revnih družin deliti usodo svojih staršev in da so nevladne organizacije tiste, ki "tako izdatno gasijo krizo". Opozorila je na letošnjo poslanico ob tednu otroka, v kateri skupaj z ZPMS opozarja, da otroci ne morejo in ne smejo čakati na uresničevanje pravic, ko bodo za to ustrezni družbeni in materialni pogoji. Opozorila je še na vprašanje šolanja otrok na domu in skrbi zanje ter spomnila na občutljivost poročanja o otrocih v medijih, o čemer je tekla razprava na nedavnem posvetu. Vprašala se je, do kdaj bo družba prezgodnje poroke romskih deklet opravičevala s kuturno-socalnimi razlogi in pri tem pozabljala na pravice otrok. In opozorila še, da odrasli tudi z uničevanjem okolja kršimo pravice otrok.

Revščina in socialna izključenost je največja grožnja pravicam otrok, je dejal predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Nekateri projekti nevladnih organizacij, kot so npr. Botrstvo, "ne smejo biti potuha državi, da ne opravi svoje naloge", je menil.

Po besedah predsednice ZPMS Darje Groznik so pobude zveze, da državi ponudi pomoč, doslej naletele na gluha ušesa. Zveza ima številne projekte in akcije, toda potrebne so sistemske rešitve, ki jih lahko udejanji le država s svojimi institucijami in viri. In tudi tako, da prisluhne predlogom civilne družbe. Da se otrokom jemlje glas, ko se odvzema sredstva za delovanje otroških parlamentov, je še opozorila Groznikova. Na to je opozorila tudi predsednica Otroškega parlamenta Ana Vilhelmina Verdnik. Ta je o pravi podobi glede revščine dejala, da je "stanje slabo". Kar si otroci povejo med sabo, je namreč nekaj drugega od tistega, kar pride do starejših, je poudarila. Apelirala je na odrasle, naj vendarle spoštujejo pravice otrok in nekaj storijo, da zmanjšajo porast depresije in drugih bolezni ter motenj med otroki.

Mateja Končina Peternel z Vrhovnega sodišča je v svojem prispevku opozorila, daje težko sprejeti oceno Odbora, da v sodnih postopkih ni skrbi za največjo korist otrok. To je lahko v posameznih primerih, ne gre pa posploševati, je ocenila. Dejala je še, da v državi primanjkuje izvedencev na področju družinskih sporov, manjka pa tudi strokovnjakov,ki bi bili usposobljeni za pogovor s spolno zlorabljenimi otroki. Sodniki so že opravili usposabljanja za pogovor z otroki, potrebno pa bi bilo usposobiti tudi vse druge vpletene v postopke. Opozorila je še na hkratne postopke za odvzem otroka tako na CSD-jih kot na sodiščih. Družinski zakonik je to pristojnost prenesel na sodišča, vendar je praksa zaradi padca zakonika na referendumu še kaotična.

Katja Filipčič s Pravne fakultete v Ljubljani je v svojem prispevku pohvalila, da se Slovenija pri zaščiti otrok, ki so storilci kaznivih dejanj, še vedno zateka k t. i. "zaščitniškem" modelu, po katerem se otroku pomaga, ne zgolj kaznuje in da smo v tem še ena redkih držav. Kot šibko točko obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je izpostavila, da so ti lahko v priporu dve leti, kar je predolgo. Zaradi prezasedenosti zaporov pa so nameščeni tudi skupaj s polnoletnimi, kar ni ustrezno. Kritična je bila do delovanja vzgojnih zavodov, saj mladoletni storilci kaznivih dejanj ne dobijo ustrezne pomoči. "Zavodi pravijo, da nimajo ustreznih programov. Otroci, ki najbolj potrebujejo pomoč, jo tako dobijo šele po osebnem angažiranju posameznikov," je dejala.

Področje zdravstvenega varstva bolnih otrok v Sloveniji je dobro urejeno, je v svojem prispevku dejal strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in predstavnik Združenja bolnih otrok Rajko Kenda. Glede na krizo pa ocenjuje, da se razmere utegnejo poslabšati, tako npr. glede pravice staršev do navzočnosti ob bolnem otroku. Prisotne je seznanil tudi z informacijo, da je združenje že urgiralo v mednarodnem prostoru, da bodo lahko tudi pri zdravljenju otrok v tujini prisotni njihovi starši.

V razpravi so udeleženci opozorili,

  • da se krši pravice otrokom brez spremstva,
  • da se ne uresničujejo pravice otrok s posebnimi potrebami in da je še prevelika njihova družbena izključenost
  • da vključevanje otrok s posebnimi potrebami v praksi zaradi pomanjkanja sredstev in strokovnjakov šepa kljub zakonu, ki to omogoča
  • da še ni urejen sistem izterjave preživnin
  • da ni povsem jasno, katere kategorije otrok naj ne bi bile vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, zato je bil sprožen poziv za pridobitev teh informacij
  • na perečo problematiko enostarševskih družin, ki jim med drugim zaradi pomanjkanja sredstev velikokrat grozijo še deložacije

 

Liana Kalčina, predsednica nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPMS, je izrazila prepričanje, da bi moral nacionalni program za otroke in mladino sprejemati državni zbor in ne vlada, saj pomen programa presega mandate vsakokratnih vlad. Da bi lahko DZ to počel, je potrebna določitev pravne podlage v družinskem zakoniku. Predlagala je oblikovanje vladnega odbora za medresorno koordinacijo izvajanja Konvencije o otrokovih pravicah in uresničevanja priporočil Odbora OZN za otrokove pravice v RS. Vladni odbor za otrokove pravice naj pripravi akcijski program in kazalnike spremljanja uresničevanja pravic in čez leto javnosti poroča o napredku, je še predlagala.

Udeleženci so se strinjali, da bi na referendumu padli družinski zakonik že ustrezno reševal nekatera na posvetu nanizana vprašanja. V. d. generalne direktorice direktorata za družino mag. Ružica Boškić je zagotovila, da bo družinski zakonik znova odprt v letu 2014 in da bodo pod drobnogled vzeli tudi nekatera odprta vprašanja, izpostavljena na posvetu.

 

 

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.