Natisni vsebino

Ekonomska kriza vpliva tudi na duševno zdravje, posebno skrb treba nameniti otrokom

08.10.2013 15:57
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes, 8. 10. 2013, pred svetovnim dnevom duševnega zdravja skupaj s strokovnjaki s področja duševnega zdravja sodelovala na novinarski konferenci na temo Duševno zdravje otrok in mladostnikov v RS, ki sta jo pripravila Vzgojni zavod Planina in Zdravniška zbornica Slovenije.

Med drugim je poudarila, da je danes še posebej pomembno, da pomoč pravočasno dobijo otroci in mladostniki, ki bodo sicer lahko imeli hude težave tudi kot odrasli. Ob tem pa je opozorila na problem pomanjkanja pedopsihiatrov, ki jih v določenih regijah sploh ni, in na to, da v Sloveniji še nimamo pedopsihiatričnega oddelka in so otroci nameščeni skupaj z odraslimi, kar ni prav.

Strokovnjaki, ki so se poleg varuhinje udeležili novinarske konference, so opozorili, da stiske, ki v kriznih časih pestijo posameznike, kot so dolga brezposelnost ali negotova zaposlitev, povečujejo verjetnost za pojav psihičnih motenj.

Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je med drugim dejal, da ni zdravja brez duševnega zdravja.

V regijah, kjer je večja brezposelnost, je na primer večja stopnja samomorilnosti, je dejal Peter Pregelj s katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Po njegovih besedah se v Sloveniji trend upadanja samomorov v zadnjih letih ustavlja. A bojijo se, da se bo obrnil navzgor, ob tem da je Slovenija že tako na tretjem mestu po številu samomorov v EU.

Psihične motnje po Pregljevih besedah pomenijo ne le trpljenje za posameznike, ampak so tudi veliko ekonomsko breme, za leto 2010 denimo ocenjeno na več kot dve milijardi evrov. Ob tem tudi psihiatrija deli usodo ostalih bolnišnic in izgublja sredstva, čeprav se potrebe povečujejo.

Leonida Zalokar iz Vzgojnega zavoda Planina opozarja tudi, da ni ustrezno poskrbljeno za otroke in mladostnike, ki potrebujejo ukrep neprostovoljne hospitalizacije, saj še vedno ni posebnega oddelka, kjer bi poskrbeli zanje, ampak so hospitalizirani na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic skupaj z odraslimi.

Zalokarjeva izpostavlja problematiko otrok in mladostnikov, ki se vedejo zelo agresivno. Opozorila je na primere otrok, ki niso ustrezno obravnavani; zaradi vedenjske problematike, agresivnega vedenja jih drugod odklonijo in napotijo v vzgojne zavode, pri njih pa ni opravljena diagnostika ali urejena morebitna terapija.

V Vzgojnem zavodu Planina sicer po njenih besedah od lanskega septembra deluje enota, ki skrbi za socialno manj prilagojene otroke in mladostnike z duševnimi motnjami in izkazujejo heteroagresivno vedenje, a lahko v njej poskrbijo le za štiri otroke.

Po besedah Nadje Čobal z ministrstva za zdravje si ministrstvo že nekaj let prizadeva za sistemsko ureditev področja duševnega zdravja. Računajo, da bi bil lahko nacionalni program duševnega zdravja, ki se pripravlja od leta 2009, za obravnavo na vladi pripravljen v decembru.

Mojca Zvezdana Dernovšek s Psihiatrične klinike je dodala, da naj bi šla resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja ta teden iz rok delovne skupine, zelo veliko pozornost pa posvečajo prav skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

 

VIR: STA

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.