Natisni vsebino

Državni preventivni mehanizem uspešen pri preprečevanju mučenja ali drugega grdega ravnanja

13.06.2017 13:00
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Vodja Državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih, namestnik varuhinje, in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer

Od leve proti desni: svetovalec Varuha in član DPM-ja Robert Gačnik, spec., namestnik varuhinje in vodja DPM-ja Ivan Šelih, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, svetovalec Varuha in član DPM-ja mag. Jure Markič, predstavnik ene od izbranih nevladnih organizacij, ki sodelujejo z Varuhom v okviru DPM-ja Jure Trbič, SKUP - Skupnost privatnih zavodov

»Z načrtovanimi preventivnimi obiski uspešno preprečujemo mučenje ali drugo grdo ravnanje, v mnogih obiskanih ustanovah pa so zaradi naših priporočil izboljšali bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost«, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi dela Državnega preventivnega mehanizma za leto 2016 poudarila Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Povedala je še, da je DPM leta 2015 postal samostojna enota. Ekipa treh svetovalcev Varuha pod vodstvom namestnika varuhinje Ivana Šelih skupaj z izbranimi nevladnimi organizacijami ter dvema strokovnjakoma s področja zdravstvenega varstva je tako lani lahko število obiskov iz 39 v letu 2014 povečala na 80 obiskov v letu 2016. Izboljšala je tudi kvaliteto teh obiskov, s svojim znanjem pa sodeluje tudi pri oblikovanju ali spreminjanju zakonodaje, izobražuje ter aktivno sodeluje v mednarodnem prostoru, je še povedala varuhinja.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih, tudi vodja Državnega preventivnega mehanizma, je izrazil zadovoljstvo, da je lani uvedena sistematična analiza priporočil pokazala, da jih je velika večina od 674, ki jih je DPM podal v letu 2016, uresničena ali sprejeta. Razlogi za neuresničitev so praviloma povezani s finančnimi posledicami, na primer pri vzpostavitvi boljšega video nazora na policijskih postajah in pri obnovi dotrajanih prostorov v vzgojnih zavodih, s pomanjkanjem volje za uresničitev dogovorjenega, na primer v zvezi z ustanovitvijo pedopsihiatrične ustanove, pomanjkanjem osebja, zastarelimi in pomanjkljivimi normativi in podobno.
 
Lani je DPM opravil 80 obiskov različnih lokacij krajev odvzema prostosti, in sicer 34 policijskih postaj, 24 domov za starejše, 7 zavodov za prestajanje kazni zapora, 3 posebne socialno-varstvene zavode, 4 zavode s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi  in vedenjskimi  motnjami, 5 psihiatričnih bolnišnic in 3 lokacije, ki se uvrščajo med kraje odvzema prostosti s področja tujcev (Center za tujce in vstopno-sprejemni centri za begunce/migrante. Velika večina obiskov je bila nenajavljenih.

Ob obiskih DPM preverja pravne podlage za sprejem, bivalne razmere in obravnavo oseb, ki jim je odvzeta prostost. Preverjamo tudi druge pogoje in standarde, odvisno od tipa ustanove, v kateri opravljamo preventivni obisk, je še dejal namestnik.

Opozoril je, da je za odrasle osebe s posebnimi potrebami posebni socialnovarstveni zavod dom, zato so bivalne razmere še toliko bolj pomembne, opozarjanje na njihovo morebitno neustreznost pa pomembno poslanstvo DPM. V enem od takšnih zavodov je DPM opozoril, da kopanje stanovalcev na tri tedne lahko predstavlja že grdo ravnanje s posameznikom.

Kot problematično je izpostavil je nameščanje oseb v socialno-varstvene zavode z odločbami sodišč po Zakonu o duševnem zdravju, ki jo obravnava Varuh tudi iz prejetih pobud. Država mora ustrezno poskrbeti za obravnavo oseb z demenco in že končno novelirati Zakon o duševnem zdravju, kot je to odločilo Ustavno sodišče RS.

Kot posebej pereče je izpostavil še probleme otrok in mladostnikov s kombiniranimi motnjami, ki niso deležni ustrezne pedopsihiatrične obravnave in pomoči. Izrazil je pričakovanje, da bo enotni slovenski varovani oddelek za otroke in mladostnike ustanovljen kmalu.

Znova je še opozoril, da Center za tujce nikakor ni primerna za bivanje za daljši čas in za nameščanje ranljivih skupin, še posebej otrok. Zanje je nujno poiskati alternativno sistemsko rešitev za kratkoročno nameščanje, v primeru bivanja za daljši čas pa naj se iščejo sistemske rešitve v drugih institucijah.

Ilustriral je tudi nekatere primere uresničenih priporočil. V enem od domov za starejše je DPM ugotovil, da kavo kuhajo samo tistim, katerih svojci to lahko plačajo. DPM jih je opozoril na nepotrebno socialno razlikovanje in izključevanje stanovalcev. Kavo od takrat kuhajo vsak dan na oddelku, in sicer za vse stanovalce, ki jo smejo in jo želijo piti.

Lani je DPM skladno z 19. členom Opcijskega protokola s pripombami sodeloval pri pripravi novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika (KZ-1E) in drugih predpisih.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.