Natisni vsebino

DPM v letu 2014 pregledal 39 ustanov z omejeno svobodo gibanja

07.07.2015 13:01
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik ter vodja Državnega preventivnega mehanizma (DPM) Ivan Šelih, svetovalec pri Varuhu Jure Markič ter predstavniki nekaterih nevladnih organizacij, ki sodelujejo z Varuhom človekovih pravic RS v okviru DPM, so danes, 7. 7. 2015, na novinarski konferenci predstavili Poročilo o izvajanju nalog DPM v letu 2014.

Varuhinja človekovih pravic je v uvodu nanizala nekaj zgodovinskih poudarkov, ki so botrovale nastanku DPM-ja v Sloveniji. Posebej je poudarila, da je z ratifikacijo opcijskega protokola (OPCAT) med prvimi državami Slovenija pokazala odločnost pri uveljavljanju mednarodnih standardov za ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost. OPCAT poudarja preprečevanje namesto reakcije in sodelovanje s pristojnimi državnimi organi, ne iskanje krivcev in obsojanja.

Trenutno na svetovni ravni 61 državnih preventivnih mehanizmov. Varuh pa je sestavni del tega splošno veljavnega sistema pod okriljem organizacije združenih narodov postal leta 2006. Od takrat skupaj s civilno družbo izvaja redne preventivne obiske krajev odvzema prostosti z namenom preprečiti mučenje ali drugo grdo ravnanje, še preden se zgodi.

»S samim delovanjem DPM-ja se veča transparentnost delovanja pregovorno 'zaprtih' institucij, kjer je omejena možnost gibanja in ki so lahko v svoji zaprtosti hitro 'leglo' nepravilnega ravnanja z ljudmi,« je še dejala varuhinja. Osnovna predpostavka OPCAT-a namreč je, da bolj so odprti in pregledni prostori za pridržanje, manjše je tveganje za zlorabe.

Zvočni posnetek izjave varuhinje (MP3)

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je pojasnil, zakaj moramo varovati pravice oseb, ki jim je omejena možnost gibanja. Dejal je, da zaprte osebe predstavljajo posebej ranljivo skupino prebivalstva, ki so porinjene na rob družbenega dogajanja. Njihovo življenje se praviloma odvija za zaprtimi vrati, stran od oči javnosti, na mnoge izmed njih se pogosto celo gleda z nezaupanjem in premajhnim razumevanjem. Prav zato jim Varuh namenja posebno pozornost, njihove pobude pa obravnava s poudarjeno skrbnostjo.

Javnost je še seznanil, da je DPM v letu 2014 opravil 39 obiskov različnih ustanov (podrobneje v poročilu na strani 19). Opozoril je tudi, da so na straneh 14 do 16 v poročilu poudarki, ki kažejo, kaj so različne ustanove po priporočilih DPM-ja izboljšale. Spregovoril pa je tudi o delovanju DPM-ja v mednarodnem okolju, kjer je slovenski model sodelovanja s civilno družbo sprejet odlično.

Povedal je tudi, da z Varuhom v DPM-ju sodelujejo tudi nevladne in humanitarne organizacije v Sloveniji. Z njihovo vključitvijo se je nedvomno povečala tudi transparentnost Varuhovega delovanja na tem področju, kar zagotavlja še kakovostnejše izvajanje prevzetih nalog po ratifikaciji Opcijskega protokola, je še dejal. Povedal je tudi, da nevladne in humanitarne organizacije zagotavljajo različen spekter strokovnjakov, ki jih Varuh nima, Varuh pa z razpisom povabi k sodelovanju tudi zdravnike izvedence, ki na terenu ugotavljajo, ali bi lahko šlo za sum mučenja ali katerokoli obliko ponižujočega ravnanja.

Zvočna posnetka izjav namestnika varuhinje Ivana šeliha, tudi vodje DPM


Pri obiskih DPM je Varuh tako v letu 2014 sodelovali predstavniki iz 4 izbranih nevladnih organizacij (Novi paradoks, PIC-a, Inštituta Primus (sedaj SKUP) in Zveze društev upokojencev Slovenije.

Razen ZDUS-a so se tokratne predstavitve poročila udeležile tri nevladne organizacije. Predstavnika SKUPA Katja Piršič in Primož Križnar sta predstavila ugotovitve ob obiskih zavodov za prestajanje kazni zapora in policijskih postaj.

Katarina Bervar Sternad iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC-a je kot predstavnica nevladne organizacije, ki z Varuhom sodeluje že od samih začetkov DPM-ja, predstavila izkušnjo sodelovanja civilne družbe z neodvisno institucijo za varovanje človekovih pravic in sprejetje tega modela v tujini.

Predstavnica Novega paradoksa - slovenskega društva za kakovost življenja Slavica Smrtnik pa je povedala svoje izkušnje pri sodelovanju v DPM in doprinos takšnega preventivnega instituta za osebe z motnjami v duševnem zdravju.

Ugotovitve ob obiskih iz socialno-varstvenih zavodov, ki so domovi za starejše in psihiatrične bolnišnice, je v okviru predstavitve podrobnosti iz poročila predstavil tudi svetovalec pri Varuhu in član DPM-ja mag. Jure Markič.

Vodja DPM-ja Ivan Šelih je še povedal, da so v letu 2014 v okviru DPM-ja poskusno za dobo enega leta popolnoma razdelili obe Varuhovi dejavnosti, preventivno, ki jo sestavljajo naloge DPM, in reaktivno, ki je obravnavanje prejetih individualnih pobud. Potrebo po taki ločitvi tudi sicer izrecno poudarja 32. točka smernic o državnih preventivnih mehanizmih SPT, sprejetih v Ženevi v novembru 2010. ta določa, da kadar organ, določen za DPM, poleg nalog v skladu z opcijskim protokolom opravlja tudi druge naloge, se morajo naloge DPM opravljati v okviru ločene enote ali oddelka, ki ima svoje osebje in ločen proračun.

Zaključil je, da položaj zaprtih oseb na splošni ravni in v primerjavi z drugimi državami ni posebej slab, vendar so mogoče in tudi potrebne izboljšave, na katere opozarjamo ob naših obiskih. DPM s svojim delovanjem pomembno prispeva k izboljšanju položaja oseb, ki jim je odvzeta prostost, je še dejal.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.