Natisni vsebino

DPM priporočil enotnejšo ureditev in izvajanje pravil in vzgojnih ukrepov v vzgojno-varstvenih zavodih

27.09.2019 13:01
Kategorija: Delovanje in dogajanje



Državni preventivni mehanizem (DPM) je junija letos opravil nenajavljene tematske obiske štirih zavodov ter več stanovanjskih skupin, ki izvajajo vzgojne in izobraževalne programe otrok in mladostnikov z motnjami na čustvenem in vedenjskem področju. Ob dosedanjih obiskih je namreč večkrat ugotovil, da imajo zavodi različno urejena pravila obnašanja in ravnanja ter postopke vzgojnega ukrepanja v primeru njihovih kršitev. Zato se je odločil, da stanje preveri.  


Članici DPM-ja, predstavnica Varuha človekovih pravic RS in predstavnica sodelujoče nevladne organizacije Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, sta med 5. in 17. junijem obiskali Mladinski dom Jarše, Vzgojni zavod Planina, Mladinski dom Malči Beličeve in Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec. Podrobneje sta preverili, ali imajo posamezni zavodi sploh sprejete interne akte, s katerimi urejajo pravila in ukrepe ob kršitvah, kako izvajajo postopke ob kršitvah, na kakšen način s pravili in ukrepi seznanijo otroke ter mladostnike, pa tudi, do katerih kršitev dejansko najpogosteje prihaja in kako zavodi ob takrat ukrepajo. Tudi ob tokratnih obiskih sta bili pozorni na znake, ki bi lahko kazali na primere mučenja in drugih oblik okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Ti zavodi spadajo namreč med kraje odvzema prostosti, ki so opredeljeni 4. členu Zakona o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju – MOPPM.

Ugotovili sta, da imajo zavodi pravila obnašanja in ravnanja zapisana v različnih oblikah (npr. v obliki pravilnika, v okviru vzgojnega načrta, zgolj v obliki zapisa posameznih pravil brez ukrepov) in da je različna tudi celovitost oziroma podrobnost ureditve teh pravil pa tudi ukrepov v primeru njihovih kršitev. Vzgojne ukrepe večinoma izrekajo ustno, o ukrepu pa praviloma odloči vzgojitelj ali tim vzgojiteljev, brez sodelovanja otrok in mladostnikov. Otroci in mladostniki pritožbenih poti praviloma ne uporabljajo.

Otroci in mladostniki, s katerimi sta se članici DPM-ja pogovarjali, so s pravili večinoma seznanjeni, se pa z njimi oziroma z ukrepi v primeru njihovih kršitev včasih ne strinjajo oziroma se jim zdijo prestrogi ali nepravični. Večini otrok oziroma mladostnikov se tudi ne zdi smiselno pritoževati zoper izrečene ukrepe.
Članici DPM-ja sta ugotovili, da lahko posamezni ukrepi (npr. omejevanje odhoda domov med vikendom, zaseg mobitela, povrnitev škode) v praviloma v vseh obiskanih zavodih v določenih okoliščinah pomenijo pretiran poseg v pravice otrok in mladostnikov, ki bivajo v zavodu. Ugotovili sta tudi, da za sprejem internih aktov s takšnimi pravili zavodi nimajo ustrezne pravne (zakonske) podlage (npr. trikratno povračilo nastale škode).

Zato je Varuh človekovih pravic RS Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije v končnem poročilu 22. 8. 2019 priporočil, da takšno pravno podlago pripravi.

Z obstojem pravne podlage bi lahko zavodi uresničili priporočila DPM-ja, naj sprejmejo interne akte, ki bi celovito urejali pravila obnašanja in ravnanja. Natančno in poenoteno bi lahko opredelili kršitve, vzgojne ukrepe, postopke in pritožbene poti v primeru kršitev. DPM tudi meni, da bi morali biti otroci oziroma mladostniki o vzgojnem ukrepu, vsaj v primeru hujše kršitve, seznanjeni tudi pisno. Seznaniti bi jih morali tudi, da se lahko pritožijo in komu. Jasno bi moralo biti določeno tudi, kdo o posameznih ukrepih odloča oziroma, kdo jih izreka ter na kakšen način v postopku sodeluje otrok oziroma mladostnik.

Sprejeta pravna podlaga bi zagotavljala enotnejše standarde pravil obnašanja in ravnanja v zavodih ter vzgojnih ukrepov, s tem pa tudi primerljivost in lažje spremljanje uresničevanja pravil ter ukrepov. Omogočila bi tudi večjo predvidljivost in omejila (sedanje) možnosti za neenako ali celo arbitrarno vzgojno ukrepanje in obravnavanje otrok in mladostnikov v primeru kršitev pravil obnašanja in ravnanja.
MIZŠ je v odzivu na končno poročilo sredi septembra navedlo, da so pripravili predlog Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami kot povsem nov zakon, s katerim želijo vzpostaviti enotno sistemsko rešitev celostne obravnave otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih, ki so bili doslej vpeti v delo različnih resorjev.

Sprejetju zakona naj bi sledila vzpostavitev strokovnih centrov, prenova Vzgojnega programa ter prenova normativov za vsako izmed definiranih oblik dela. Prav tako so v predlogu zakona določena interna pravila oziroma priprava le-teh. MIZŠ je še pojasnilo, da se bodo v okviru javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2019 v letu 2019 pripravila tudi izhodišča oziroma smernice za ravnanje v kriznih situacijah v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v Sloveniji.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.