Natisni vsebino

Dopolnjen je bil Zakon o varuhu človekovih pravic

05.10.2017 13:31
Kategorija: Delovanje in dogajanje


V Uradnem listu Republike Slovenije (štev. 54) je bil dne 29.9.2017 objavljen Zakon o dopolnitvah zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B). Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, torej 14. oktobra 2017. Določbe glede Sveta varuha za človekove pravice (50.a člen zakona) se začnejo uporabljati 1. junija 2018,  določbe glede Centra za človekove pravice (50.b člen zakona) pa 1. januarja 2019.

S sprejetimi dopolnitvami se položaj Varuha človekovih pravic v Republiki Sloveniji (Varuh) in s tem raven spoštovanja človekovih pravic še dodatno krepita, kar je tako v interesu posameznikov, kot države in družbe v celoti.

Po novem bo mandat Varuha temeljil tako na ustavi kot tudi na dopolnjenem zakonu, ki bo omogočal izpolnjevanje t. i. Pariških načel. Tak pristop glede širjenja mandata Varuha je bil sicer že uporabljen v Zakonu o ratifikaciji Opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki določa, da Varuh izvršuje pristojnosti državnega nadzornega mehanizma. Za institucijo so to pomembne dopolnitve zakona, ki bodo Varuhu omogočile med drugim pridobitev statusa A po t. i. Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice iz leta 1993. Sprejela jih je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov leta 1993. Ta načela opredeljujejo poleg obravnave posameznih pobud tudi druge naloge, zlasti ukvarjanje s splošnejšimi nalogami na področju varovanja človekovih pravic (ugotavljanje stanja, pospeševanje oz. spodbujanje, ozaveščanje, izobraževanje in drugo).

Zakon opredeljuje ustanovitev Sveta za človekove pravice kot posvetovalno telo varuha, ki deluje znotraj institucije Varuha, vendar po načelu strokovne avtonomije. Svet sestavljajo predsednik in 16 članic oziroma članov (v nadaljevanju: člani). Od teh je sedem članov civilne družbe, trije predstavniki znanosti, dva predstavnika vlade, zagovornik enakosti, informacijski pooblaščenec, državni zbor in državni svet pa vsak po enega člana.

Zakon opredeljuje dve notranji organizacijski enoti Varuha: Državni preventivni mehanizem (kar je že vzpostavljeno) in Center za človekove pravice, ki bo opravljal širše naloge in ne bo obravnaval pobud. Med nalogami so zlasti promocija, informiranje, izobraževanje, usposabljanje, priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, organiziranje posvetovanj glede uresničevanja, spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi, dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodelovanje v mednarodnih organizacijah ter združenjih na evropski in svetovni ravni, ki delujejo na področju uresničevanja, spodbujanja in razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Dodaten namen sprejetih dopolnitev je bil v pravno formalni sistemski ureditvi zagovorništva otrok, ki bo, kakor do sedaj že deset let, deloval v okviru Varuha. Pilotni projekt Zagovornik – glas otroka se namreč pri Varuhu človekovih pravic izvaja že od leta 2007. Varuh je tudi s strokovno evalvacijo projekta v letu 2017 potrdil nujnost zagotavljanja posebej izbrane in usposobljene osebe za izvajanje funkcije zagovornika otroka, ki lahko bistveno spremeni potek dogodkov, in sicer v prid otroka, katerega stališča, želje, pa tudi koristi niso v postopkih pred organi spregledane in neupoštevane. Zagovornik nudi otroku psihosocialno podporo, ga seznanjanja s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, skupaj iščeta primerne rešitve. Zagovornik otroka spremlja pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zastopanje in zagovarjanje otroka v različnih socialnih situacijah je sicer naravna funkcija staršev oz. zakonitih skrbnikov, vendar v situacijah, ko starši zaradi kakršnekoli okoliščine v tej funkciji zatajijo ali pa se njihovi interesi znajdejo v koliziji z interesi otroka, je zaščita otrokovih koristi odvisna od »zagovorniških« ravnanj drugih oseb.

Dopolnitev zakona opredeljuje tudi hranjenje in obdelavo podatkov, ki jih ima Varuh ter normativno ureja že vzpostavljeno dejansko stanje oziroma prakso Varuha, po kateri posamezni izvajalci javnih služb, ki nimajo izrecnih javnih pooblastil, odgovarjajo na varuhove poizvedbe neposredno.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.