Natisni vsebino

Delovno tudi s predstavniki IRSOP-a

12.09.2016 16:28
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel in svetovalke pri Varuhu Sabina Dolič, Barbara Kranjc in Liana Kalčina so se je v ponedeljek, 12. 9. 2016, sestale z glavno inšpektorico za okolje in prostor (IRSOP) Dragico Hržica, direktorico gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije Tanjo Varljen in direktorjem inšpekcije za okolje in naravo mag. Vladimirjem Kaiserjem.

Varuhinja je uvodoma povedala, da so se nazadnje srečali maja 2015. Izrazila je zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem ter prizadevanji inšpektorata za izboljšanje njihovega delovanja.

Tudi namestnica Kornelija Marzel je ocenila, da je napredek pri delu opazen, vendar pa je še mnogo možnosti za izboljšave. Ostaja nekaj odprtih tem, je dejala, in jih nanizala. Najbolj pereči sta dolgotrajni inšpekcijski postopki ter določanje prioritet za delo inšpektorjev. Zanimalo jo je, kako so pobudniki obveščeni, kdaj bo njihova vloga obravnavana in kako se določajo prioritete dela inšpektorjev. Direktorica gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije Tanja Varljen je izčrpno pojasnila prioritetne kriterije za razvrščanje prispelih prijav. Kriterije imajo objavljene tudi na spletih straneh inšpektorata. Določitev vrstnega reda obravnave je hierarhično nadzorovan, sistem je postavljen tako, da je čim bolj objektiven in neodvisen od zunanjih vplivov, je še pojasnila direktorica. Po ogledu na terenu lahko inšpektor  preveri resničnost zatrjevanih navedb, na osnovi katerih je določil vrstni red obravnave (priotitet). Razmišljali so tudi o objavi vrstnega reda obravnavanja prijav, vendar so pred izvedbo ukrepa opravili škodni test, ki je pokazal, da bi takšna objava ogrožala redno delo inšpektorata. Ne glede na navedeno, Varuh še vedno meni, da je zaradi zagotovitve objektivnosti inšpekcijskih postopkov, treba javno objaviti kriterije za določitev prednostnega dela inšpektorjev v predpisu in ne zgolj z internim aktom inšpektorata.


Varuhinjo je zanimalo ukrepanje IRSOP-a v zvezi s črnimi gradnjami. Mnogo je namreč očitkov pobudnikov o nepreglednosti postopkov. Predstavniki inšpektorata so podrobno predstavili sistem izdaje sklepa o založitvi sredstev za izvršbe, ki črnograditeljem da 'možnost', da črno gradnjo podrejo sami ali jo legalizirajo. Pri rušenju črnih gradenj so pozorni na to, da so na vseh stopnjah postopki zaključeni, sicer lahko sledijo odškodninske tožbe zoper državo. Na IRSOP-u sicer ocenjujejo, da je bil zaradi omenjenega sistema zalaganja finančnih sredstev rušitve vendarle narejen določen napredek.

 

Pričakujejo, da bodo tudi s pomočjo nove zakonodaje na področju okolja in prostora uspeli zmanjšati zaostanke, saj bo mogoča legalizacija določenih objektov, manj pomembne zadeve bi bile lahko prenesene v odločanje na lokalno raven, načrtujejo tudi nekaj zaposlitev, izvajajo pa tudi usmerjene preventivne akcije, na primer nadzor gradbišč ali določenih subjektov, ki povzročajo hrup, s čimer lahko vnaprej zaznajo nepravilnosti in se izognejo prijavam.

Varuhinja je opozorila tudi na primere, ki jih obravnava Varuh, ko ljudje kupijo nepremičnine, evidentirane v zemljiški knjigi, in se izkaže, da te nimajo uporabnega dovoljenja. Udeleženci so se strinjali, da bi bilo smiselno institut uporabnega dovoljenja znova uvesti preden bi bil objekt vpisan v kataster in zemljiško knjigo, saj bi se s tem zavaroval interes kupcev in zmanjšalo število oškodovanj, pa tudi potreb po inšpekcijskem nadzoru.

Govorili so še o dosegljivosti inšpektorjev in prijavah. Na IRSOPU spodbujajo prijavitelje, da lokacije kršitev ali kršenje zabeležijo tudi z mobilnimi telefoni, saj jim to lahko olajša inšpekcijski nadzor. Pogovarjali so se o problematiki stez za motokros, o nujno potrebnem nadzoru hrupa na okolje in se strinjali, da bi se lahko izognili tovrstnim problemom z ustreznejšim prostorskim načrtovanjem. 

Namestnica varuhinje je opozorila še na problematiko upravljanja v večstanovanjskih stavbah in upravljanje s sredstvi rezervnega sklada. V zvezi s prvim so na IRSOP-u izvedli usmerjeno akcijo, vendar večjih kršitev niso ugotovili, je povedala direktorica Tanja Varljen.

Varuh bo od vlade terjal ukrepe, ki bodo omogočili učinkovito delo inšpektorjev. Napoved glavne inšpektorice, da bodo zaostanki odpravljeni v par letih, je namreč za prijavitelje (na inšpektoratu) in Varuha nesprejemljiva.



Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.