Natisni vsebino

Dan človekovih pravic je čas za razmislek o pravičnosti naše družbe

08.12.2016 14:07
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Čeprav se z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin primarno ukvarja varuh človekovih pravic, načelo pravičnosti vdira tako v pravo, teologijo, socialno delo in filozofijo, so pred dnevom človekovih pravic opozorili v današnji razpravi na pravni fakulteti. Hkrati so pozvali k razmisleku o pravičnosti našega pravnega sistema in družbe.

Na okrogli mizi, ki jo je vodila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, so razpravljali o načelu pravičnosti in dobrega upravljanja, na katerega se Varuh lahko sklicuje pri svojem delu, poleg tega da se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Kot je pojasnila varuhinja, razumevanje in uporaba obeh načel ni vedno enostavno in težko je določiti mejo, kdaj in kako načeli uporabljati. "Pretirano sklicevanje na obe načeli bi nas lahko zaneslo v arbitrarnost presojanja," je opozorila.

Dileme glede arbitrarnosti se je dotaknila tudi direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Kot je povedala, je načelo pravičnosti nekaj, kar na inštitutu vedno preverjajo. Po njenih besedah v kontekstu človekovih pravic raziskovalci v svojem delu vrednotijo pravni sistem in preverjajo, ali ta zagotavlja enakost posameznika v primerjavi z drugimi in ali zagotavlja njegovo dostojanstvo. "Če pravna norma teh dveh pogojev ne izpolnjuje, jo je vredno spremeniti," je povedala. Kot je pojasnila, to počnejo s prepričljivim pravnim utemeljevanjem, s katerim se izognejo arbitrarnosti.

V Sloveniji obstaja še vedno veliko primerov, ki kažejo na pomanjkljivo spoštovanje načela pravičnosti, je še opozorila Kogovšek Šalamonova. Indeks neenakosti in število revnih se pri nas povečuje hitreje kot v drugih državah, kar je po njenih besedah zaskrbljujoče. Načelo pravičnosti se dosledno ne upošteva vedno v primerih migracij, ki so po njenem mnenju pereč problem, ki se dodatno poglablja, ustrezno rešena nista niti vprašanje romske manjšine niti vprašanje izbrisanih.

Dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je izpostavila ljudi na robu, ki po njenih besedah vseskozi razmišljajo, kako bodo preživeli. Prepričana je, da se načelo pravičnosti povezuje z vzdrževanjem socialne države in skrbjo za blaginjo ljudi. "Percepcija pravičnosti, ki jo ima v zadnjih letih država, kako bo zagotovila blaginjo vseh ljudi, je omajana oziroma podrejena drugim interesom," je dejala, zato meni, da je razprava o tem, kako bo država zagotovila pravičnost in enakost vseh ljudi, še kako pomembna.

"Načelo socialne države ni pravica do socialne države, ampak vrednotni cilj, h kateremu mora zakonodaja težiti. Načelo socialne države je tudi razlagalno merilo, s pomočjo katerega razlagamo zakone. Načelo socialne države je pravica le toliko, kolikor ga izpeljujejo posamezne človekove pravice v drugem in tretjem poglavju ustave," je dejal Marijan Pavčnik z ljubljanske pravne fakultete. Dodal je, da Varuh človekovih pravic lahko uspešno dela tudi v sodelovanju s pravno skupnostjo.

O razsežnostih in različnih interpretacijah načela pravičnosti so spregovorili tudi Klemen Jaklič z Univerze Harvard, Jože Krašovec z ljubljanske teološke fakultete in Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete. Pribac se je ob tem navezal na misel znanega političnega filozofa, da je pravičnost vrhovna vrlina družbenih institucij, za katero je prepričan, da ji nihče ne more oporekati.

Mednarodni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, ker je generalna skupščina ZN na ta dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic. V skladu z njo imajo človekove pravice in temeljne svoboščine vsi posamezniki vseh narodnosti brez razlik.

 


https://www.sta.si/2333344/dan-clovekovih-pravic-je-cas-za-razmislek-o-pravicnosti-nase-druzbe


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.