Natisni vsebino

Predstavniki policije na voljo na srečanju Varuha s civilno družbo s področja okolja in prostora

27.10.2016 16:26
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuh človekovih pravic RS je v četrtek, 27. 10. 2016, pripravil šesto v letošnjem letu in skupno že 53. redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora.

Gostje tokratnega srečanja so bili predstavniki policije, Benjamin Franca, višji kriminalistični inšpektor iz Sektorja za splošno kriminaliteto Uprave kriminalistične policije GPU, Alojz Sladič, višji policijski inšpektor iz Oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje, Sektor splošne policije Uprave uniformirane policije GPU in Martin Koželj, višji policijski Inšpektor iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivo Službe generalnega direktorja policije GPU.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in direktorica strokovne službe Martina Ocepek sta predstavili namen srečanja in aktualne aktivnosti ter ugotovitve Varuha na področju okoljske problematike.

Udeleženi predstavniki civilne družbe so na srečanju sodelovali z vprašanji, ki so se v večjem delu nanašala na konkretne primere in so bila usmerjena predvsem v opredelitev policijskih pristojnosti s področja okolja in prostora. Sodelujoči so se dotaknili perečih tematik, to je predvsem onesnaževanje z malimi kurilnimi napravami in sežiganjem materialov, problematika divjih odlagališč in ravnanja z nevarnimi odpadki, prav tako so bile obravnavane težave, s katerimi se srečujejo udeleženci postopkov prostorskega načrtovanja.

Predstavniki policije so uvodoma pojasnili, da pri svojem delu najpogosteje delujejo na podlagi prijav, na osnovi katerih nato v okviru svojih pristojnosti vodijo preiskavo. Poudarili so, da je potrebno pristojnosti policije ločevati od pristojnosti inšpekcije, pristojne za okolje in prostor. Sicer z Inšpekcijo RS za okolje in prostor (IRSOP) tesno sodelujejo, vendar skladno z veljavno zakonodajo ne morejo posegati na področje IRSOP in drugih organov. To je pomembno predvsem takrat, ko gre za pooblastila, vzpostavljena z namenom preprečevanja onesnaževanja, kar je v veliki meri pridržano ravno inšpekciji za okolje. Najpogostejši ukrep policije v tovrstnih primerih je poročilo pristojni inšpekcijski službi v nadaljnje ukrepanje.

Udeleženci se sicer strinjajo, da je treba v Sloveniji okrepiti pristojnosti organov z namenom zagotoviti konkretnejše uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja.

Izjemno nezadovoljstvo je bilo izraženo nad delovanjem Ministrstva za okolje in prostor, njegovo neodzivnostjo in nepripravljenostjo sodelovati pri reševanju perečih okoljskih problematik v državi. Skrbi jih, da je ravno ministrstvo, ki je pristojno za varstvo okolja in prostora, pri svojem delu pasivno, tako pri sprejemanju zakonodaje kot sodelovanju z zainteresirano javnostjo pri njenem izvrševanju. Stanje žal postaja alarmantno, zato predstavniki civilne družbe vidijo podlago tudi za posredovanje policije v okviru svojih pooblastil.

Poudarjena je bila nujnost izločitve inšpekcijske službe iz sestave ministrstev, saj sedaj obstoječa povezanost in delovanje v sestavi omogoča preveč možnosti za zlorabe in sprevračanje zakonsko opredeljenih pristojnosti.

Strinjajo se, da obstojijo potrebe po spreminjanju veljavnih predpisov, ki so pomanjkljivi in včasih težko razumljivi. Poudarjajo, da v Sloveniji žal ne obstoji učinkovito pravno varstvo za varovanje svojih pravic, med drugim tudi pravice do zdravega življenjskega okolja, se se je potrebno premnogokrat obrniti na organe EU in šele z njihovim ukrepanje v Sloveniji skušati doseči ustrezno stanje.

Tudi predstavniki policije si prizadevajo za vzpostavitev učinkovite zakonodaje in s svojimi predlogi prispevajo k njenemu nenehnemu izboljševanju. Zavedajo se, da gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki jo je treba dosledno spoštovati. Če je le možno, se tudi sami udeležijo okoljskih akcij in poskušajo z ustrezno organizacijo prispevati k doseganju okoljevarstvenih ciljev.

Predstavniki civilne družbe so izrazili željo po okrepitvi delovanja policije in razširitvi njenih pristojnosti. Nadejajo se, da bodo ravno naravovarstveni nadzorniki uspeli razrešiti vrzel pri opravljanju obstoječega nadzora nad kršitvami.

Varuhinja s sodelavci je podala pohvalo kakovostnemu odzivanju policije in jo spodbudila k njenemu nadaljnjemu prizadevanju za dosledno spoštovanje človekovih pravic na področju okolja in prostora.

Varuh se z izpostavljeno problematiko okolja sicer že dolgoletno srečuje in opozarja na pomembnost pazljivega spreminjanja zakonodaje z upoštevanjem vseh obstoječih aspektov. Postopki spreminjanja okoljevarstvenih predpisov morajo biti premišljeni, odločitve o spremembah pa preudarno sprejete, pri tem pa je izrednega pomena ravno sodelovanje javnosti. Prav tako je izjemnega pomena nadaljnje aktivno delovanje pristojnih resorjev pri izvrševanju zakonodaje. Glede na konkretno izpostavljene primere ravno slednje ni ustrezno izkazano, zato bo Varuh na tovrstno problematiko in dolžnosti države opozarjal tudi v prihodnje.

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.