Natisni vsebino

Varuhinja s civilno družbo izčrpno o problematiki starejših

31.01.2018 14:50
Kategorija: Delovanje in dogajanje


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s svojima namestnikoma Tonetom Dolčičem in Ivanom Šelihom, direktorico strokovne službe Martino Ocepek in svetovalci in svetovalkami Varuha v torek, 30. 1. 2018, srečala s predstavnicami in predstavniki nevladnih organizacij (NVO) s področja dela in skrbi za starostnike. Pogovoru so prisostvovali Vida Bogataj (Zveza društev upokojencev Slovenije), Jože Elersič (Društvo upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov Slovenije), Štefanija L. Zlobec in Maja Jurjevič (Spominčica – Alzheimer Slovenija), dr. Dušan Keber (Rdeči križ Slovenije) in Zorica Škorc (Zveza društev za socialno gerontologijo).

Varuhinja je pojasnila, da bo Varuh v letošnjem letu namenil posebno pozornost starejšim in problemom, s katerimi se srečujejo, zlasti odpravljanju oblik starostne diskriminacije, preprečevanju socialne izključenosti in ekonomske marginalizacije zaradi neustreznih pokojnin, zdravstvenim vprašanjem in ranljivosti zaradi  izkoriščanja in zlorab.

V pogovoru so sodelujoči nanizali vrsto vprašanj in problemov, s katerimi se v nevladnem sektorju srečujejo pri svojem delu s starostniki. Soočeni smo s pomembno spremembo starostne sestave prebivalstva Slovenije, saj se delež starejših od 65 let hitro povečuje in zato se moramo v družbi organizirati tako, da bomo zagotovili uresničevanje njihovih pravic in potreb.  V družbi je premajhno zavedanje o tem, da starostniki niso strošek temveč enakovreden in pomemben del družbe, ki je v svojem aktivnem delovnem obdobju plačeval prispevke za socialno varnost in prispeval k dobrobiti celotne družbe, zato imajo pravico, da polno koristijo pravice iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja in da jim družba nudi največjo možno kakovostno raven oskrbe v domu starejših, socialno varstvenem zavodu ali v domačem okolju.

Priprava na prehod v novo življenjsko obdobje

Udeleženci so poudarili, kako pomembno je, da se ljudje pravočasno pripravijo na prehod iz zaposlitvenega obdobja v novo življenjsko obdobje upokojenke, upokojenca.  Potrebovali bi sistem pred upokojitvenega usposabljanja, v katerem naj bi bodoči upokojenci pridobili informacije in znanja o pravicah, zlasti iz zdravstvenega, pokojninskega in socialnega zavarovanja, oblikah zaposlovanja in dela, možnostih prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah in oblikah njihove pomoči in podpore starostnikom in njihovim družinam. Spoznali naj bi dejavnike zdravega staranja, pomembnost podporne socialne mreže, izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju, oblike medgeneracijskega sodelovanja, delovanje centrov za aktivnosti, medgeneracijsko sožitje in drugo.

Ohranjanje aktivnosti

Izpostavili so, kako pomembno je, da starejši ljudje takoj po upokojitvi ne obtičijo v svojih domovih in se ne zaprejo pred svetom. Nekateri so se v delovni dobi spopadali z izzivi podjetništva ali opravljali zahtevna dela in pri tem izgoreli in izčrpali. Postali so nezaupljivi, se zaprli vase. Tudi zaradi težkih življenjskih preizkušenj se v starostni dobi težje vključujejo v različne aktivnosti v lokalni skupnosti. Nevladne organizacije so soočene s problemi identifikacije ljudi, ki potrebujejo podporo ali pomoč. Državni organi zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo nevladnim organizacijam posredovati imena ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Delo starostnikov

Mnogi starostniki želijo tudi po upokojitvi še naprej opravljati delo ali na trgu dela poiskati sebi primerno delo. Zakonodaja jim sicer omogoča opravljanje začasnih in občasnih del, ki upokojencem omogoča, da poleg pokojnine prejmejo dodaten zaslužek. Ta lahko, ob sicer majhnih pokojninah, pomembno prispeva k dostojnemu življenju. Udeleženci pogovora so poudarili, da je sedanja ureditev dela upokojencev veliko bolj zapletena in neživljenjska od rešitev v nekaterih zahodnoevropskih državah, ki v večji meri dovoljuje starostnikom nadaljevanje dela, ki so ga opravljali pred upokojitvijo, vendar v manjšem obsegu. Spremembe zakonodaje naj bi v še večji meri omogočile delo po upokojitvi, ob hkratnem prejemanju v delovni dobi pridobljenih pravic iz pokojninskega zavarovanja.

Dolgotrajna oskrba

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je bil sicer pripravljen, ne pa še sprejet v parlamentu. Z njim naj bi omogočali dostopnost do storitev, ki jih potrebujejo odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih dnevnih opravil. Vsekakor je sistemska rešitev nujna in dobrodošla. V družbi moramo sprejeti načelo vzajemnosti in solidarnosti kot temelj urejanja tovrstnih vprašanj. Ne glede na materialni status in plačilno zmožnost posameznika, je tistim, ki to potrebujejo, treba zagotoviti spremljevalca in podpornika ter omogočiti, da čim dlje ostanejo polnopravni člani družbe. To jim bo omogočilo  samostojno življenje v okolju, ki ga poznajo. V domovih za starejše je premalo zaposlenih, ki bi lahko nudili kakovostno oskrbo in podporo starostnikom, zato bo nujno pregledati sedanji Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev in zagotoviti večje število strokovno usposobljenega kadra.

Zdravstvene potrebe starostnikov

Predsodki o starostnikih kot nemočnih in venomer bolnih ne držijo povsem. Tudi starejši so sposobni ustvarjalnega dela, v korist družine in družbe, vendar morajo vložiti večje napore v ohranjevanje svojega zdravja. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi omogočal uresničevanje specifičnih zdravstvenih potreb starejših. Zlasti je vse bolj pomembna pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem, kajti ti velikokrat ne znajo ali ne zdržijo izjemnih naporov ob dementni osebi. Država je sprejela Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020, ki podaja osnovna izhodišča za pripravo akcijskih načrtov za obvladovanje demence, ki jih nevladne organizacije z nestrpnostjo pričakujejo. Pomembno je, da so svojci osveščeni o tej bolezni, da bi pripomogli k zgodnji diagnozi ter pravočasnemu ustreznemu zdravljenju. Nevladne organizacije lahko, v sodelovanju s strokovnimi službami, nudijo podporo tako osebam z demenco, kakor tudi njihovim družinam. Delo prostovoljcev z dementnimi osebami je posebej zahtevno, saj so potrebna specifična znanja in podpora strokovnega osebja, zaposlenega v teh nevladnih organizacijah.

Varuh je v letu 2017 pripravil Posebno poročilo o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov, s katerim je predlagal vladi sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejšo neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami.

Hvalevredno je, so dejali sodelujoči, da delujejo pro bono ambulante. Vendar v socialni državi te sploh ne bi smele delovati in bi moral že sam sistem zdravstvenega zavarovanja opredeljevati položaj oseb, ki so v aktivni delovni dobi prispevali v zdravstveno blagajno, vendar so se v nekem življenjskem obdobju znašli v položaju, ko več niso sposobni plačevati zdravstvenega zavarovanja. Zato so prisotni podprli rešitve, da naj bi vsi imeli obvezno zdravstveno zavarovanje in tako nenehen dostop do zdravstvenih pravic, ki jih zagotavlja zdravstveno zavarovanje. Poudarili so tudi, da je treba starostnikom omogočiti hitrejši dostop do zdravnikov, brez dolgih čakalnih vrst v ambulantah.

Revščina

Nekateri starostniki se srečujejo tudi s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Polovico pomoči humanitarnih organizacij je namenjena starejšim od 65 let. Humanitarne organizacije imajo vpogled v osnovne celice  družbe, vendar zaradi nepreglednosti dejanskega stanja obstaja bojazen, da je posameznik prezrt ali spregledan, kar lahko privede do hudih stisk in pomanjkanja. Revščino je treba odpravljati v vseh življenjskih obdobjih posameznika in ne šele v njegovi starosti, ko revščina med drugim generira izolacijo in osamljenost. Opozorili so na brezdomstvo med starejšimi, ki je izziv za državo in tudi nevladne organizacije.

Participacija nevladnih organizacij pri oblikovanju in sprejemanju sistemskih ukrepov

Nevladne organizacije so imele in imajo povsem konkretne predloge za izboljšanje položaja starostnikov, ki jih izrazijo tudi ob razpravah o predlogih zakonov in drugih ukrepov, vendar so njihova stališča in predlogi včasih preslišani ali neupoštevani. Nekatera ministrstva so bolj vključujoča in nevladne organizacije pozovejo k razpravi, druga pa ne vidijo prave vrednosti pri sodelovanju z njimi. Sodelujoči so izrazili zadovoljstvo, da so vendarle bili nekateri predlogi, tudi sistemske narave, ustrezno sprejeti in upoštevani. Prevladalo je mnenje, da je treba vztrajati in sodelovati, da bi se vsakokrat sprejele optimalne rešitve v dobro starostnikov, ob jasni strategiji razvoja pravne in socialne družbe.

Pomen prostovoljnega dela

Država bi morala prepoznati izjemen pomen nevladnih organizacij, ki lahko nudijo pomoč v domačem okolju starostnika. Delati iz dobrega srca in dobre duše ni vedno dovolj, so dejali. Prostovoljci potrebujejo organizirano okolje in podporo svojih nevladnih organizacij, ki imajo zaposlen strokovni kader. Potrebujejo specifična znanja za delo s specifičnimi skupinami starostnikov. Razviti moramo učinkovitejše mehanizme podpore nevladnim organizacijam.

Varuh človekovih pravic RS si bo v letu 2018 prizadeval prispevati k odpravljanju oblik kršenja človekovih pravic in svoboščin starostnikov in nadaljeval dialog z vladnimi in nevladnimi organizacijami.  



Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.