Natisni vsebino

Pravni okvir

Po zakonu je postopek pri Varuhu zaupen in Varuh je pri svojem poslovanju zavezan k molčečnosti. To pomeni, da imena pobudnikov, katerih postopki tečejo pri Varuhu (obravnave pobud), ne smejo biti posredovani javnosti, razen če pobudnik ne poda pisnega in podpisanega soglasja. O posameznih primerih, ki še niso zaključeni, lahko varuh poroča le izjemoma. Pri tem mora upoštevati člen o zaupnosti postopka pri varuhu (ne objavi se ime in priimek pobudnika(-ce) in drugi podatki iz katerih bi bilo razvidno za katero osebo gre). Namen poročanja o pomembnejših in zanimivejših primerih je v opozarjanju na pojave neustreznega dela organov javne uprave, ki naj deluje preventivno.

 

Pravni okvir poročanja Varuha o njegovem delu in obveščanje javnosti:

 

Zakon o Varuhu človekovih pravic

5. člen

O svojem delu varuh poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili.
Sredstva za delo varuha določi državni zbor v državnem proračunu.

8. člen

Postopek pri varuhu je zaupen.O svojih ugotovitvah in ukrepih varuh obvešča javnost in državni zbor.

25. člen

Varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi.

33. člen

Ko se varuh odloči za začetek preiskave (2. točka prvega odstavka 28. člena), pošlje sklep o preiskavi pobudniku in organu ali organom, na katere se nanaša pobuda za začetek postopka, ter zahteva potrebna pojasnila in dodatne informacije.

Varuh določi rok, v katerem mu mora organ poslati pojasnila in informacije iz prejšnjega odstavka. Ta rok ne more biti krajši od 8 dni. Če organ ne pošlje varuhu pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mora varuhu brez odlašanja sporočiti razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

O zamudi roka iz prejšnjega odstavka lahko varuh obvesti neposredno nadrejeni organ.

Odklonitev ali nespoštovanje zahteve varuha se šteje za oviranje dela varuha.

Varuh lahko o tem poroča s posebnim poročilom pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, državnemu zboru ali obvesti javnost.

39. člen

Varuh v končnem poročilu navede svojo oceno dejstev in okoliščin posameznega primera in ugotovi ali je šlo v obravnavanem primeru za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ter na kakšen način so bile kršene oziroma ali je šlo za drugo nepravilnost.

Varuh hkrati predlaga način, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga, da organ ponovno izvede določen postopek v skladu z zakonom, predlaga povrnitev škode ali predlaga drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena posamezniku. Pri tem ne posega v civilnopravne pravice, ki jih ima posameznik za povrnitev škode.

Varuh lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili ugotovljeno nepravilnost.

40. člen

Organi iz prejšnjega člena so dolžni varuha obvestiti o ukrepih, na podlagi njegovih predlogov, mnenj, kritik ali priporočil, najkasneje v roku 30 dni.

Če organ ne predloži poročila o upoštevanju predlogov varuha ali njegove predloge upošteva le delno, lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, pristojno ministrstvo, poroča s posebnim poročilom državnemu zboru ali zadevo javno objavi.

Varuh lahko na stroške organa objavi svoje poročilo in svoj predlog v javnih glasilih, če se organ na njegove predloge ali priporočila, po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval.

43. člen

Varuh poroča državnemu zboru z rednimi ali posebnimi poročili o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji.

Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 30. septembra za preteklo leto.

Posebna poročila lahko varuh naslovi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora ali neposredno državnemu zboru.

44. člen

Ob obravnavi rednega letnega poročila v državnem zboru lahko varuh osebno na seji državnega zbora predstavi povzetek poročila in svoje ugotovitve na tej podlagi.

Redno letno poročilo varuha se javno objavi.

Celotni Zakon o varuhu človekovih pravic

 

Poslovnik Varuha človekovih pravic

 

6. člen

Varuh obvešča javnost o svojem delu prek rednih letnih ali posebnih poročil, s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili sredstvom obveščanja, z objavami poročil in predlogov v javnih glasilih in s posebnimi publikacijami.

Pri tem upošteva varuh predpise o varovanju tajnosti podatkov in zaupno naravo postopka v skladu z zakonom.

7. člen

Varuh obvešča javnost neposredno ali prek strokovne službe.

36. člen

Pri obravnavanju širšega vprašanja, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov, varuh pridobi od pristojnih organov informacije in stališča o obravnavanem vprašanju.

Po proučitvi vprašanja lahko varuh izdela mnenje s predlogi in priporočili.

Mnenje pošlje pristojnemu organu, lahko pa tudi državnemu zboru in vladi Republike Slovenije.

40. člen

Letno poročilo vsebuje ugotovitve o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji, opis bistvene problematike, statistični pregled prejetih, obravnavanih in zaključenih vlog, opis posameznih značilnih primerov kršitev oziroma nepravilnosti ter poročilo o drugih aktivnostih varuha.

 

Celotni Poslovnik varuha človekovih pravic

Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.