Natisni vsebino

Ugotovitve varuhinje ob zunanjem poslovanju v Kozjem

06.07.2017 13:57
Kategorija: Delovanje in dogajanje, Iz novinarskih konferenc


Varuhinja Vlasta Nussdorfer, svetovalka Varuha Andreja Srebotnik ter sodelavca Varuha Branka Pintar in Bojan Brank so 5.7.2017 poslovali zunaj sedeža institucije, tokrat v Kozjem. V prostorih občine so imeli pogovore z osmimi pobudniki ter srečanje in pogovor z županjo Milenco Krajnc. Po zaključku pogovorov je bila novinarska konferenca, na kateri je varuhinja povedala, da so pobudniki v pogovorih največkrat izpostavili vprašanja in težave s področja pravosodja, dolgotrajnosti postopkov, kršenja delovnopravne zakonodaje in nekatera vprašanja s področja socialnega in zdravstvenega varstva.

 

Ugotovila je, da se ljudje v množici sodnih, pravnih in upravnih postopkov preprosto ne znajdejo. Na pogovor k Varuhu prinesejo pomanjkljivo dokumentacijo ali pa predstavljajo zadeve, ki so že bile rešene, včasih tudi pred mnogimi leti, pa so s takratno rešitvijo še vedno nezadovoljni. Včasih pa niti ne vedo, ali je bila zadeva pred sodiščem že zaključena.

 

Vprašanja uspešnosti ljudi pred državnimi organi so povezana zlasti z njihovo zmožnostjo plačila dobre pravne pomoči. Ljudje z majhnimi dohodki ali socialnimi transferji si ne morejo »privoščiti« odvetnikov, ki bi jih zastopali. Tako pa velikokrat vlagajo laično spisane dokumente in s pravnim neznanjem nastopajo pred sodišči. Varuhinja je ugotovila, da je sistem zagotavljanja brezplačne pravne pomoči nujen, kajti brez dobrih nasvetov so lahko v pravnih postopkih brez pravih možnosti uspeha.

 

Ljudje, vse prevečkrat nezadovoljni z odločitvami sodišč, zatrjujejo, da bodo uporabili možnost tožbe države pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Pri tem pa ne vedo, da obstajajo določeni pogoji, pod katerimi gredo lahko do Strasbourga. Državo lahko tožijo le glede kršitve pravic, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah in kršitve pravic morajo navajati že pred domačimi sodišči, pomemben pogoj je tudi, da lahko tožbo proti državi vložijo šele, ko so izčrpana vsa njim dosegljiva pravna sredstva. Praviloma je zadnje pravno sredstvo ustavna pritožba. Pobudniki težko sprejmejo prav dejstvo, da morajo najprej uporabiti vse domače pravne poti in tudi, da postanejo sodbe sodišč v nekem trenutku pravnomočne. Trdijo, da njihove priče niso bile zaslišane in da sodišče pri sprejemanju razsodbe ni bilo pravično. Hkrati pa ugotavljamo, da ne znajo prebrati in večkrat ne razumejo tega, kar jim sodišče, upravna enota ali občina sporoča.

 

Varuhinja je na tiskovni konferenci posebej opozorila na področje delovnih razmerij. Pri Varuhu že dolgo spremljamo problematiko in boje delavcev za njihove pravice, je dejala. Znova smo se srečali s primerom delavca, ki za opravljeno delo ni prejel plačila, ni imel plačanih prispevkov za socialno varnost ter ni bil uspešen v postopku izvršbe. Brezup delavcev je še večji v primerih veriženja podjetij in odpiranja novih »na zalogo«, tako imenovanih slamnatih podjetij. Stečaji podjetij brez premoženja oziroma stečajne mase puščajo ob robu povsem izčrpane in opeharjene delavce. Žal je država neuspešna pri vzpostavitvi sistema, ki bi zaposlenim zagotavljal dostojanstvo in minimalno plačilo ter onemogočal situacije in primere, ko zaposleni delajo, za to ne prejmejo plačila, nato pa šele, ko se želijo upokojiti, izvedo, da delodajalec ni plačeval prispevkov za socialno varnost in bodo zato oškodovani pri višini pokojnine. 

 

Ob tem velja opozoriti, je dejala varuhinja, da bi morala država preprečiti poslovanje tovrstnim delodajalcem, tudi ustanavljanje novih podjetij s podobno ali celo enako dejavnostjo, če so se pred tem "prekršili" zoper pravice delavcev, ki starih dolgov nikdar niso in ne nameravajo poravnati. Pobudniki bi razumeli, da ne plačujejo ljudje, ki se sami znajdejo v težavah in jim morda dobavitelji ne poravnajo dolgov. Vendar ne opozarjajo na tovrstne primere, temveč na ljudi, ki se spretno izogibajo plačevanju prispevkov za delavce. Ti delodajalci živijo v lepih hišah, ki pa niso več njihova last, potujejo, imajo avtomobile, ki so registrirani na tuja imena, medtem ko so delavci, ki zanje delajo, oropani vsega dostojanstva in vseh pravic. Ni skoraj občine, kjer ne bi zasledili tovrstnih primerov. 

 

Poleg omenjenih tematik so ljudje izpostavljali še probleme dedovanj, ki so tudi razlog številnih pravd, zlasti ko ni med dediči razdeljena lastnina zapustnika, kakor so dediči pričakovali. Zato se soočajo z dolgotrajnimi spori za premoženje ali njegovo uporabo.

 

Varuhinja je predstavila tudi nekaj ugotovitev iz pogovora z županjo Milenco Krajnc. Varuhinjo je veselilo dejstvo, da nihče od pobudnikov ni navajal nezadovoljstva z delom županje ali občinske uprave. Županja pa je navedla kar nekaj problemov, s katerimi se srečujejo, zlasti pomanjkanje pediatra, slabe cestne povezave, problem povprečnin, propadanje kulturne dediščine, delovanje matičnega urada le enkrat tedensko, poleti enkrat mesečno ter odsotnost ustreznih prevozov otrok v šolo. V občini je 14,6 stopnja brezposelnost, zato se ljudje srečujejo tudi s socialnimi stiskami. Morda tudi zaradi kmetij in vrtičkov pridelajo nujno hrano, vendar živijo zelo skromno. Žal država kmetom ni povrnila škode, povzročene s pozebo, kar je ljudi, ki živijo od kmetijstva, zelo prizadelo.


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.