Natisni vsebino

Varuh uspešen: Vlada RS bo varstvu kulturne dediščine namenila občutno višja sredstva

28.03.2019 17:23
Kategorija: Upravne zadeve, Upravne zadeve - Premoženjskopravne zadeve


Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je na lastno pobudo obravnaval (ne)aktivnost Vlade RS pri zagotavljanju skladnosti varstva kulturne dediščine z 69. členom Ustave Republike Slovenije (Ustava). Ugotovil je namreč, da se predvsem zasebni lastniki nepremičnin s statusom kulturne dediščine mnogokrat srečujejo z visokimi stroški vzdrževanja, pri čemer kakšnih aktivnosti države z izjemo določanja pogojev in omejitev, kako je lahko vzdrževanje izvedeno, ni zaznati.

Ustava na podlagi določb 5. in 73. člena državi med drugim nalaga skrb za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine. V smislu postavljanja kulturno varstvenih pogojev ter izdajanja soglasij za posege država svojo skrb izvaja primarno preko Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter posredno preko Ministrstva za kulturo. S tem pa seveda v določeni meri omejuje lastninska pravica lastnikov nepremične kulturne dediščine. To je dovoljeno le ob upoštevanju načela sorazmernosti. Lastninska pravica je namreč prav tako ustavno varovana kategorija, ki se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Področni Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) vsebuje načela o omejevanju lastninske pravice v najmanjšem možnem obsegu, ne vsebuje pa nobenih določb, ki bi zadostile zapovedi 69. člena Ustave. Druga področna zakonodaja zagotavlja lastnikom nepremične kulturne dediščine sicer nekoliko ugodnejšo davčno obravnavo, vendar ti ukrepi le parcialno in minimalno rešujejo sistemsko problematiko.

Pri obravnavi omenjene problematike je Varuh vodil obširno korespondenco z Ministrstvom za kulturo ter kasneje tudi z Vlado RS, pri čemer nam stališč do nedavnega ni uspelo bistveno zbližati. Predvsem gre po mnenju Varuha razloge za to iskati v nezadostnem medresorskem sodelovanju ključnih deležnikov (med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za finance) ter v pomanjkanju enotnosti izvršilne veje oblasti, s poudarkom na razumevanju pomembnosti ustavnih postulatov, kot je varstvo lastninske pravice in ustrezno usklajevanje z drugimi ustavnimi določbami. Prav tako smo ob upoštevanju stališč Vlade RS ter Ministrstva za kulturo podvomili ne le v skladnost ureditve varstva kulturne dediščine v Republiki Sloveniji z 69. členom Ustave RS, ampak tudi v zadostno in resno prizadevanje Vlade RS, da sploh zagotovi ustrezno varstvo kulturne dediščine. Od Vlade RS se pričakuje aktivnejši, ambicioznejši, konkretnejši, predvsem pa sistemski pristop pri reševanju te problematike.

Ob upoštevanju vsega navedenega menimo, da je Vlada RS kršila 69. člen Ustave tako, da ni zagotovila ustreznega nadomestila oziroma odškodnine, ki bi pripadla lastnikom nepremične kulturne dediščine zaradi omejenosti lastninske pravice na nepremični kulturni dediščini. Prav tako je Vlada Republike Slovenije ravnala v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena Ustave RS v povezavi z drugim odstavkom 73. člena Ustave RS, saj z ustrezno sistemsko ureditvijo in dolgoročno naložbeno politiko ustrezno ni poskrbela za ohranjanje kulturne dediščine.

Vlada RS je na te Varuhove ugotovitve napovedala možne ukrepe. Za leto 2019 predvideva višja integralna sredstva za kulturno dediščino, in sicer dodatnih 30,4 mio EUR za Ministrstvo za kulturo, dodatnih 1.168.413 EUR za kulturne spomenike državnega pomena v lasti Republike Slovenije ter 748.000 EUR za delovanje javne službe na področju varstva nepremične kulturne dediščine.

Nadalje je sporočila, da namerava preskrbeti sredstva v okviru Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, katerega sprejetje je načrtovano v letošnjem letu ter učinkovanje v prihodnjem. V okviru navedenega zakona naj bi bilo za kulturne spomenike v obdobju 2020–2026 predvidenih  32 mio. EUR, od tega za spomenike v lastnih lokalnih skupnostih ter pravnih in fizičnih oseb zasebnega prava 11,5 mio. EUR. Vlada RS namerava po določenimi pogoji vključiti kulturno dediščino v program koriščenja evropskih kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027.

Sistemske rešitve z namenom spodbujanja vlaganj v obnovo in vzdrževanje kulturne dediščine in finančne razbremenitve lastnikov naj bi do konca leta 2019 poiskali Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za finance. Skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo naj bi se do konca  leta 2019 proučila možnost zagotavljanja sredstev za obnovo kulturne dediščine tudi iz naslova namenskih virov za spodbujanje razvoja turizma, turistične oziroma promocijske takse ter dela koncesijskih dajatev od iger na srečo.

Odziv Vlade smo sprejeli kot ustrezen in ga pozdravljamo. Varuh se zaveda, da je problematika obširna, rešitve pa ni mogoče doseči čez noč. Potreben je odločen pristop Vlade ter jasno zastavljena strategija in cilji. Sporočeni ukrepi gredo po našem mnenju v pravo smer, njihovo realizacijo bomo skrbno spremljali. Pobuda je utemeljena 14.2-23/2018.

 

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.