Natisni vsebino

Problematika hrupa cestnega in železniškega prometa

29.11.2018 14:39
Kategorija: Okolje in prostor



Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo, ki se je nanašala na problematiko hrupa zaradi cestnega in železniškega prometa na območju konkretnih stanovanjskih stavb. Ugotovljeno je bilo, da v Republiki Sloveniji hrup tega prometa presega mejne vrednosti na stavbah, v katerih živi več deset tisoč prebivalcev, kar lahko pomeni tudi kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja.


V zadevi smo opravili poizvedbo pri Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) in poleg pojasnil v konkretni zadevi, zahtevali tudi pojasnila o splošni problematiki hrupa cestnega in železniškega prometa v Sloveniji. MZI je pojasnilo, da je bila glede urejanja obremenitev s hrupom ob obstoječih cestah in železniških progah v Republiki Sloveniji sprejeta Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, ki v naš pravni red prenaša določila Evropske direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (2002/49/ES). Ta Uredba v povezavi z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa, da je treba za reševanje obremenitev s hrupom izdelati strateške karte hrupa in operativne programe varstva pred hrupom ter izvajati sanacije v skladu z operativnimi programi, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije. S tem je, podobno kot v Evropski uniji, urejen sistemski pristop reševanja obremenjenosti s hrupom, ki je dolgoročen proces in katerega cilj je postopno zmanjševanje števila prebivalcev, ki so s hrupom čezmerno obremenjeni. Ta proces ni odvisen od posameznih pritožb, pač pa sledi prioritetam, ki se določijo na državni ravni v okviru operativnega programa.

V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se hrup cestnega in železniškega prometa ocenjuje z modelnim izračunom in ne z meritvami. Meritve se izvajajo zgolj na posameznih lokacijah in služijo za primerjavo z rezultati modelnega izračuna. MZI je poudarilo, da zgolj preseganje dovoljenih ravni hrupa, ugotovljenih v okviru monitoringa, od upravljavcev vira hrupa še ne zahteva izvedbe ukrepov, temveč se v skladu z določili predpisov izvajanje ukrepov vrši in usmerja na podlagi določil v operativnih programih.   

Hrup za državne ceste je bil ocenjen v okviru izvedbe Obratovalnega monitoringa hrupa za ceste z več kot 3 mio prevozov vozil letno, ki so v upravljanju Direkcije RS za ceste (september 2013, dopolnjeno december 2013), hrup železniškega prometa pa v okviru naloge Strateške karte hrupa za pomembne železniške proge v Republiki Sloveniji ter za ostale železniške proge na območjih Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor (julij 2014, dopolnjeno januar 2015).

Direkcija RS za infrastrukturo upravlja s cestami in železnicami, ob katerih je bilo v obeh prej navedenih nalogah ocenjeno, da hrup železniškega prometa po pomembnih progah (>30.000 prevozov vlakov letno) presega mejne vrednosti v nočnem obdobju na stavbah, v katerih živi 32.637 prebivalcev in t.i. kritične ravni na stavbah, v katerih živi 17.994 prebivalcev ter ob pomembnih glavnih in regionalnih cestah (>3 milijone prevozov vozil letno) v nočnem obdobju na 8.801 stavbah s 60.882 prebivalci in t.i. kritične ravni na 4.570 stavbah z 29.270 prebivalci. MZI meni, da je na podlagi podatkov o razsežnostih razvidno, da aktivnosti ni mogoče usmerjati stihijsko na podlagi pritožb posameznikov, temveč morajo biti usklajene na ravni države in uravnotežene z gospodarskimi zmožnostmi Republike Slovenije ter racionalne glede na dosežen učinek na zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev. Dodali so še, da je iz dostopnih virov razvidno, da se stanje v Sloveniji pomembneje ne razlikuje od stanja v drugih državah EU ter da bo le s sistemskim pristopom mogoče postopno zmanjševati število s hrupom preobremenjenih prebivalcev.

Varuh se z MZI strinja, da reševanje tako obsežne problematike ne more potekati stihijsko, pač pa načrtno in ciljno usmerjeno. Kljub temu, da nas je MZI seznanilo z mehanizmi predvidenega postopnega reševanja obravnavane problematike, pa je Varuh zaskrbljen, da država na tak način dopušča prekomerno obremenjenost več deset tisočih prebivalcev s hrupom in s tem močno posega v življenje posameznikov. Ocenjujemo, da gre lahko v tovrstnih primerih za kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja oziroma 72. člena Ustave Republike Slovenije, zato štejemo pobudo za utemeljeno. 17.0-9/2018


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.