Natisni vsebino

Prezrtje oškodovanke v kazenskem postopku

24.05.2017 16:04
Kategorija: Sodni in policijski postopki - Kazenski postopki , Sodni in policijski postopki


Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je v prometni nesreči izgubila sina. Umrl je kot kolesar zaradi posledic poškodb, ki mu jih je v nesreči povzročil vinjeni voznik. Izpostavila je, da ji v kazenskem postopku, ki je potekal zoper povzročitelja prometne nesreče, ni bila dana možnost, da bi uveljavljala odškodnino, postopek pa se je zaključil brez njene vednosti. S sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju (sodišče) opr. št. I K 33808/2013, z dne 17. 3. 2015, ki je bila v tem postopku izdana na podlagi sporazuma o priznanju krivde, naj bi se seznanila naključno, ko je proti koncu leta 2016 na sodišču sama poizvedovala o poteku postopka. Sodnica, ki je vodila postopek, naj bi ji ob tem sicer povedala, da je storila napako, ker je ni pritegnila v kazenski postopek, obžalovanje zanjo pa naj bi izrekla le predsedniku sodišča.

Sodišče nas je po opravljeni poizvedbi seznanilo s poročilom razpravljajoče sodnice. Ta je pojasnila, da se zaveda, da bi oškodovanko morala povabiti k sodelovanju v postopku, vendar zaradi oddaljenosti dogajanja ni mogla več z gotovostjo pojasniti, zakaj obveščanja oškodovanke ni v tej zadevi odredila. Predpostavlja, da je verjetno bila v dvomu komu priznati status sekundarnega oškodovanca za nematerialno škodo in koga posledično obvestiti o predobravnavnem naroku. Sodnica je še pojasnila, da je oškodovanka na zaslišanju v preiskavi sama izjavila, da sin že sedem let ni živel z njo, temveč s svojim dekletom, obsojenčev zagovornik pa je povedal, da povzročitelj že izplačuje regresni zahtevek zavarovalnici za škodo, ki jo je ta izplačala po pokojnemu, očitno upravičencu ali upravičencem do odškodnine. Ob tem je sodnica še dodala, da bi mater žrtve kaznivega dejanja sicer morala obvestiti o predobravnavnem naroku tudi upoštevajoč njeno izjavo, dano na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, da bo premoženjskopravni zahtevek uveljavljala, vendar še ni vedela v kakšni višini, in da se bo glede tega odločila naknadno. Ob tem je sodnica pripomnila tudi, da v postopku ni bila prezrta le mater žrtve, temveč so vsi v postopku prezrli tudi domnevno zunajzakonsko partnerko preminule žrtve in morda celo otroke umrlega, kajti nihče od pristojnih ni preverjal, kdo so v izpostavljenem primeru sploh najožji sorodniki pokojnega.

Varuh je po prejemu poročila razpravljajoče sodnice sodišče dodatno pozval, da glede na spregled svojcev v izpostavljenem kazenskem postopku sporoči, ali in kakšni ukrepi so bili sprejeti, da do podobnih primerov ne bi prihajalo. Sodišče je sporočilo, da po ustaljeni praksi že preiskovalni sodnik preveri potencialne oškodovance oziroma svojce pokojnih žrtev, kot so jih identificirali policisti, ali pa to stori sodišče s poizvedbo pri vpisničarki zapuščinskih zadev na okrajnem sodišču.

Glede na povzeta pojasnila sodišča je očitno, da je bila v kazenskem postopku, ki se je vodil in končal proti obdolžencu, ki je povzročil smrt sina pobudnice, storjena napaka, do katere ne bi smelo priti. Sodelujoči v postopku so namreč v celoti prezrli morebitne oškodovance (ne le pobudnice) in njihov položaj ter pravice, ki jih imajo v kazenskem postopku. Drži sicer pojasnilo razpravljajoče sodnice, da lahko pobudnica kot mati še vedno uveljavlja odškodninski zahtevek od povzročitelja prometne nesreče v civilnem postopku, vendar se s tem storjena napaka ne more opravičiti. Zato je varuh pobudo ocenil kot utemeljeno, na prezrtje oškodovancev v kazenskem postopku pa posebej opozarjamo s tem zapisom, z namenom, da se podoben primer bi več ponovil. 6.3-4/2017


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.