Natisni vsebino

Pravica do odškodnine pri ustanovitvi služnosti v javno korist

09.03.2018 08:18
Kategorija: Upravne zadeve - Premoženjskopravne zadeve , Upravne zadeve



Varuh opozarja, da je vsakokratni razlastitveni zavezanec v primerih ustanovitve služnosti v javni korist upravičen do odškodnine, razen če iz pogodbenih volj strank ni jasno razvidno, da gre za brezplačen prenos. S tem, ko je Občina Domžale zatrjevala, da so bile med strankama dogovorjene vse medsebojne obveznosti, čeprav o odškodnini za ustanovitev služnosti v javni korist sploh ni bilo nič dogovorjeno, je kršila načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika).

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnil pobudnik v zvezi z neizplačilom odškodnine Občine Domžale za ustanovitev služnosti v javno korist na njegovem zemljišču. Iz pogodbe o služnosti med pobudnikom in Občino Domžale je izhajalo, da o odškodnini ni bilo nič dogovorjeno. Ne glede na navedeno je Občina Domžale vztrajala, da so bile med pogodbenimi strankami dogovorjene vse medsebojne obveznosti.

Na Občino Domžale naslovili dopis, s katerim smo jih opozorili na načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika). Pojasnili smo, da določitev odškodnine za ustanovitev služnosti v javno korist ni bistvena sestavina pogodbe o ustanovitvi služnosti, zato je slednja v pogodbi lahko urejena ali ne. Če ta ni urejena, to ne pomeni, da se je zavezanec odškodnini odpovedal ali pa jo je zahteval, temveč, da se o omenjenem sploh ni nič dogovorilo. Do dogovora o ustrezni odškodnini za ustanovitev služnosti v javno korist tako lahko pride tudi naknadno. Zato smo Občino pozvali k rešitvi obstojoče situacije, obravnava katere je bila utemeljena.

Pri tem pa Varuh še posebej opozarja, da je vsakokratni razlastitveni zavezanec v primerih ustanovitve služnosti v javni korist upravičen do odškodnine, razen če iz pogodbenih volj strank ne izhaja drugače. Torej: če pride do neodplačne ustanovitve služnosti v javno korist mora biti volja pogodbenih strank o tem, da gre za brezplačen prenos, jasno razvidna. V nasprotnem primeru lahko gre za kršitve pravice do zasebne lastnine, kot jo opredeljujeta 67. in 69. člen Ustave Republike Slovenije ter 1. člen Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 5.4 - 21/2017


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.