Natisni vsebino

Nadzor nad vožnjo v naravnem okolju je neustrezno urejen in neučinkovit

16.08.2018 11:18
Kategorija: Okolje in prostor, Okolje in prostor - Posegi v okolje


Zakon o ohranjanju narave (ZON) vključuje tudi določila o vožnji z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila v naravnem okolju. Med obravnavo konkretne pobude pa se je izkazalo, da je to področje neustrezno urejeno in da je nadzor v praksi neučinkovit.    

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo, v kateri se je pobudnica pritoževala nad pogostim objestnim divjanjem s kros motorji po gozdovih, travnikih in cestah v bližini. Da gre za perečo problematiko, smo bili seznanjeni tudi na terenu, in sicer na srečanjih Varuha s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki jih občasno izvajamo tudi izven prostorov Varuha, še posebej pa so nas na to opozorili na Koroškem, na območje katere tudi zaradi bližine državne meje pogosto prihajajo posamezniki z gorskimi kolesi, kros motorji, štirikolesniki in podobno.     

V skladu z določili ZON nadzor nad vožnjo v naravnem okolju opravljajo inšpektorji za ohranjanje narave, poleg njih pa še gozdarski, lovski, ribiški in kmetijski inšpektorji, policija ter naravovarstveni nadzorniki.  

Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), nam je pojasnila, da je nadzor vožnje v naravnem okolju z njihove strani samostojno, brez prisotnosti policije, nemogoče izvajati, zato se udeležujejo v naprej planiranih akcij, ki jih načrtuje policija. Od leta 2010 so v povprečju izvedli le eno do dve takšni akciji na leto, po večini v času zimskih ali poletnih počitnic. Pojasnili so, da ima tudi policija z nadzorom težave, saj so kršitelji na terenu večinoma s tehnično bolj dovršenimi vozili in imajo zato veliko možnost pobega s kraja prekrška. Tudi po noveli ZON v letu 2014 je največ kršiteljev še vedno voznikov štirikolesnikov in kros motorjev, ki jih na terenu sploh ne morejo ustaviti oziroma identificirati, zato prekrškovnih postopkov ni mogoče uvesti. Stališče IRSOP je, da bi učinkovitejši nadzor tega področja dosegli le na način, da bi bilo mogoče štirikolesnike in kros motorje prepoznati z registrskimi oznakami, kar pomeni, da bi se v zakonodaji predpisalo obvezno registracijo in ne le evidenco teh vozil, kot jo ZON določa sedaj. S spremembami ZON v letu 2014 se je namreč uvedlo označitev vozil na motorni pogon, ki niso registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo motorna vozila, ker niso namenjena vožnji po cestah in vzpostavitev njihove evidence (v nadaljevanju: evidenca vozil). IRSOP je še pojasnil, da so zaradi teh in še drugih težav že leta 2016 na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poslali svoje predloge za spremembe ZON. Zato smo se za pojasnila obrnili na MOP.

MOP je podobno kot IRSOP izpostavilo, da se je pri tovrstnem nadzoru kot posebno zahtevno izkazalo ustavljanje in identifikacija kršiteljev. Ta težava je bila zaznana že ob spremembah ZON v letu 2014, zato je MOP takrat v 28.č členu uredilo tudi evidentiranje in označitev vozil na motorni pogon, ki niso namenjena vožnji po cestah. Pojasnili so, da bi moralo to evidenco vozil vzpostaviti (in nato tudi upravljati ter jo vzdrževati) Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), in sicer najkasneje do 31. 12. 2016, vendar tudi v letu 2018 še ni vzpostavljena.

MOP je sicer v odgovoru Varuhu predstavilo še njihovo stališče, da urejanje evidentiranja in označevanja vozil sistemsko sodi v Zakon o motornih vozilih (ZMV), zato so v medresorskem usklajevanju predloga sprememb ZMV v letu 2017 podali tudi predlog, da se v tem zakonu uredi vsebino, ki je trenutno opredeljena v 28.č členu ZON, vendar predlog s strani MZI in Vlade RS ni bil sprejet.     
 
Glede razlogov, zaradi katerih še ni vzpostavljena evidenca vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah, smo se za pojasnila obrnili na MZI. MZI je pojasnilo, da so že v času priprave novele ZON-a v letu 2014 MOP večkrat opozorili, da je 28.č člen nejasen in pomanjkljiv, kasneje pa so MOP na to posebej opozorili v letu 2015 in predlagali, da se pripravi novelo ZON-a, v kateri se vsebino navedenega člena ter z njo povezane vsebine natančneje uredi. Nadalje so pojasnili, da podzakonskega akta in vse vsebine za pričetek delovanja predmetne evidence vozil brez ustreznih popravkov zakona ni mogoče pripraviti. Ob tem so pojasnili še nekatere pogoje, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi lahko MZI vzpostavilo predmetno evidenco, med njimi zagotovitev enega zaposlenega, finančnih sredstev, preučitev in analiza vrst in tipov vozil, ki jih obravnava ZON, priprava šifranta vozil, preučitev možnosti namestitve, velikosti in oblike identifikacijskih oznak in druge. Predstavili pa so tudi več nejasnosti in pomanjkljivosti 28.č člena ZON.

Glede na vse navedeno Varuh ugotavlja, da je nadzor nad vožnjo v naravnem okolju neustrezno urejen in zaradi tega tudi neučinkovit. Hkrati pa iz pričevanj pobudnikov ugotavljamo, da bi bila krepitev nadzora na tem področju nujna. Zato Varuh priporoča, da MOP čimprej pripravi analizo obravnavanega področja in na tej podlagi tudi predloge sprememb ureditve, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu nadzoru vožnje v naravnem okolju. Ob tem bi vsekakor veljalo odpraviti še nekatere anomalije, do katerih je prišlo ob sprejemanju sprememb ZON v letu 2014, med njimi tudi dejstvo, da so predpisane globe za kršitev določb glede vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju izredno nizke in celo manjše, kot globe za kršitev določb glede vožnje s kolesi v naravnem okolju. 7.1-43/2017     

 


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.