Natisni vsebino

Dodatni dnevi letnega dopusta za varstvo in nego zmerno gibalno oviranega otroka

23.10.2019 09:13
Kategorija: Delovnopravne zadeve - Delavci v državnih organih , Socialna varnost


Skladno z Zakonom o javnih uslužbencih iz leta 2002 kriterije za določanje števila dni letnega dopusta za javne uslužbence, zaposlene v organih državne uprave, še naprej ureja Zakon o delavcih v državnih organih iz leta 1990. Ta velja zgolj začasno, do ureditve navedenih vprašanj v kolektivni pogodbi, ki pa za ta del še vedno ni bila sklenjena. Tako dolga »začasna« veljavnost gotovo ni primerna. Upamo, da Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati čimprej pričnejo kolektivna pogajanja in na novo določijo kriterije za določanje dodatnih dni letnega dopusta za javne uslužbence, zaposlene v organih državne uprave.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo javne uslužbenke, matere otroka z zmerno gibalno oviranostjo, ki je posledica bolezni. Pobudnica je navajala, da je otrokovo zmerno gibalno oviranost ugotovila zdravniška komisija, prejeli so odločbo centra za socialno delo in odločbo komisije za usmerjanje, ki otroku zagotavlja spremljevalca v vrtcu. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) bi pobudnica imela pravico do treh dodatnih dni letnega dopusta. Vendar pa ta za njen primer ne velja, saj je zaposlena v državnem organu, kjer se v tem delu še vedno uporablja Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO) iz leta 1990, ki pa ne predvideva povečanja letnega dopusta javnemu uslužbencu, ki neguje in varuje zmerno telesno prizadetega otroka.

Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZDDO se delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe letni dopust poveča za pet dni. Pobudnica je navajala, da (dobesedna) uporaba navedene določbe ni skladna z v zadnjem desetletju prenovljenimi definicijami in načini obravnave otrok, ki potrebujejo posebno nego ter je v nasprotju z duhom in namenom ZDR-1 in novega Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP). Po njenem mnenju je uporaba tako zastarele definicije otrok s posebnimi potrebami iz leta 1990 neprimerna in v nasprotju s krovnimi, kasneje sprejetimi zakoni (ZDR-1) in z Ustavo RS, saj je dopust za nego teh otrok namenjen otroku, ki potrebuje nego, zato so otroci staršev, zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, v neenakopravnem položaju, saj jim starši ne morejo zagotoviti enake nege. Pobudnica je menila, da bi bilo pri tolmačenju v letu 1990 sprejetega ZDDO potrebno smiselno upoštevati napredek v definicijah otrok s posebnimi potrebami.
V zvezi z obravnavo pobude smo pisali Ministrstvu za javno upravo (MJU). Glede na to, da naj bi skladno s prehodno določbo 203. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) določbe 34. do 42. člena ZDDO veljale zgolj začasno, to je do nove ureditve s kolektivno pogodbo, ki pa za ta del nikoli ni bila sklenjena, nas je predvsem zanimalo, ali se na tem področju pripravljajo kakšne spremembe.

MJU je v odgovoru Varuhu pojasnilo, da je področje letnega dopusta za zaposlene v državnih organih urejeno z ZDDO, področnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami. To pomeni, da tudi za vse zaposlene v državnih organih ne velja enaka ureditev, ampak veljajo specifične ureditve na posameznih upravnih področjih (npr. zaposleni v Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za notranje zadeve-policisti). Nadalje je MJU ocenilo, da je potrebno do nove ureditve meril in kriterijev za določanje letnega dopusta zaposlenim v državnih organih spoštovati veljavno pravno ureditev. Nova kolektivna pogodba za javne uslužbence v državni upravi, ki bi uredila določanje dodatnih dni dopusta, kljub nekaj poskusom še ni bila sklenjena. Interes po novi ureditvi so tako Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja izkazali nazadnje v letu 2018 s podpisom dogovora, da se pričnejo pogajanja za normativne dele tistih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki tega ne vsebujejo in z zavezo, da bo potrebno med drugim o temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje doseči najvišjo možno stopnjo usklajenosti reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade.

V zvezi s primerom pobudnice pa je MJU pojasnilo, da samo dejstvo, da ima otrok odločbo Zavoda RS za šolstvo ali da je upravičen do dodatka za nego otroka, za odločanje o pravici do dodatnega letnega dopusta ni relevantno, pač pa je pomembno, da otrok izpolnjuje enega od v zakonu naštetih kriterijev, torej da gre za težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo. S tem v zvezi so pojasnili, da je bil ZDDO sprejet leta 1990, v času njegovega sprejema pa je veljal Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) in na njegovi podlagi izdan Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 18/1977). Pravilnik je vseboval določbe glede razvrščanja duševno prizadetih otrok, otrok s slušnimi in govornimi motnjami, slepih in slabovidnih otrok in otrok z drugimi telesnimi motnjami, vedenjsko in osebnostno motenih otrok ter otrok z več vrst motnjami. Nato je bil leta 2000  sprejet  Zakon  o  usmerjanju  otrok s  posebnimi  potrebami (ZUOPP), leta  2011  nov Zakon  o  usmerjanju  otrok  s  posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in leta 2018  Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki je razveljavil Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Prav tako je bil sprejet Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki v 6. členu določa, da minister imenuje najmanj tri zdravniške komisije prve stopnje in zdravniško komisijo druge stopnje, ki dajejo mnenja centrom za socialno delo oziroma  ministrstvu, pristojnemu za družino v postopkih  za  uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Na tej podlagi je sprejet Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ki določa kriterije za opredelitev otrok,  ki  potrebujejo  posebno  nego  in  varstvo, ter seznam težkih bolezni in stanj, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

Pojasnila MJU smo ocenili kot korektna. Vendar pa tako dolga »začasna« veljavnost določb ZDDO gotovo ni primerna. Res je tudi, da ni moč zgolj vladni strani očitati, da je stanje tako. Upamo torej, da Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati čimprej pričnejo kolektivna pogajanja. Sicer pa zaradi umanjkanja kolektivne pogodbe ugotavljamo kršitev načela dobrega upravljanja. Do ureditve navedenih vprašanj v kolektivni pogodbi je namreč za javne uslužbence, zaposlene v organih državne uprave, pri določanju dodatnih dni letnega dopusta žal potrebno slediti določbam ZDDO.  10.2-30/2019


Nazaj
Pravne informacije   |   Zasebnost   |   Kontakt Izvedba: Nova Vizija d.d.