Natisni vsebino

Žrtve družinskega nasilja kljub novemu Zakonu o preprečevanju nasilja v družini dostikrat ostajajo nemočne

31.12.2009 21:34
Kategorija: Pravice otrok - Nasilje nad otroki v družini, Aktualni primeri


Pobudnica se je pri Varuhu človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) oglasila v začetku leta 2008. Konec leta 2007 je zaradi hudega družinskega nasilja pobegnila iz lastnega stanovanja in se preselila v drug kraj, hkrati je zoper partnerja vložila tožbo na izpraznitev stanovanja. Mladoletni sin je ostal pri očetu, ki mu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo z začasno sodno odredbo. Pozneje je oče začel izvajati nasilje tudi nad otrokom, ki je bil z odločbo centra za socialno delo (CSD) očetu odvzet in pozneje z začasno odredbo sodišča zaupan v vzgojo in varstvo materi. Očetu je bila izrečena prepoved približevanja materi in otroku, vendar je pobudnico zasledoval in ji grozil, grožnje je izrekal celo na narokih za glavno obravnavo pred sodiščem. Pobudnica je živela v stalnem strahu za svoje življenje, zaradi lastne varnosti se je sodnih obravnav udeleževala v spremstvu policije. Pobudničinega položaja niso izboljšale niti nove zakonske rešitve iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini.

V reševanje družinske problematike so bila vključena različna kazenska in civilna sodišča, državno tožilstvo, dva CSD in policija. Pobudnica je veliko pomoči dobila od Društva za nenasilno komunikacijo iz Ljubljane. CSD je bil seznanjen, da se pobudnica zaradi hudega strahu sploh ni upala vrniti v kraj, kjer je živela prej. A tamkajšnji CSD se je v vmesnem času skliceval na to, da se pobudnica pri njih ne oglasi in ji zato ne morejo pomagati. Po Varuhovem posredovanju se je ta CSD povezal s centrom v kraju pobudničinega začasnega bivanja in od takrat je sodelovanje s pobudnico potekalo zadovoljivo.

V zvezi s tožbo na izpraznitev stanovanja, ki je bila vložena novembra 2007, tožena stranka ni podala svojega odgovora na tožbo. Zamudna sodba je bila izdana po Varuhovem posredovanju novembra 2008. Sredi leta 2009 je pobudnica dejansko dobila dostop do svojega stanovanja, ki ga je nekdanji partner pred odhodom načrtno povsem uničil. Sredi leta 2009 je bil zoper nekdanjega partnerja odrejen pripor, pozneje je bil obsojen na kazen zapora.

V času, ko smo zadevo obravnavali, se je začel uporabljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, vendar žrtve nasilja še vedno prepogosto nimajo druge možne poti kot beg od doma. Nasilnež lahko razmeroma dolgo zavlačuje razne pravne postopke. Našo pobudnico je nasilnež spravil tudi v izredno slab ekonomski položaj, ki ji ga je uspelo prebroditi predvsem po zaslugi prijaznosti posameznikov in s pomočjo nevladnih organizacij.

Pobuda je bila utemeljena, saj so državne institucije ukrepale večkrat šele po Varuhovem posredo­vanju. Skrb vzbuja predvsem dejstvo, da je bilo treba državne organe in nosilce javnih pooblastil spodbujati k ukrepanju celo v primerih, ko bi sami morali ukrepati zelo hitro. Nujno pa bi bilo tudi več samoiniciativnosti z njihove strani. Tudi v tem primeru smo zaznali, da je učinkovito uveljavljanje pra­vic izjemno težko dosegljivo, še posebej za posameznike, ki so slabše izobraženi in socialno šibkejši. Posebej izpostavljamo, da je predvsem aktivnost predstavnikov nevladnih organizacij pripomogla k temu, da so se zadeve za pobudnico na koncu ugodno rešile in to v času, ki je po našem mnenju izje­mno dolg za osebo, ki se v takšnem položaju znajde, še vedno pa krajši kot v marsikaterem drugem postopku. 11.6-1/2008


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.