Natisni vsebino

Inšpekcijski postopek v madžarskem jeziku

01.03.2018 11:42
Kategorija: Diskriminacija in nestrpnost



Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh)  se je obrnil pripadnik madžarske narodne skupnosti, ki je opozoril na problematiko uporabe madžarskega jezika v inšpekcijskem postopku pred Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). Po pozivu k dopolnitvi je pobudnik predložil obsežno dokumentacijo, kršitev njegovih pravic pa naj bi izhajala iz razgovora s finančnima inšpektoricama, med katerim nekaterih njunih besed ni razumel. Pobudnik je navedel, da je zaradi tega zaprosil za prevajalca, inšpektorici pa naj bi mu dejali, da mu ga ne moreta zagotoviti.  

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v drugem odstavku 62. člena določa, da na območjih občin, kjer sta pri organu poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik (v nadaljevanju: jezik narodne skupnosti), upravni postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma, če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom. V skladu z določbo petega odstavka istega člena imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v postopku pred organi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, pravico uporabljati svoj jezik. Domnevno kršitev določb ZUP o uporabi jezika v postopku lahko prizadeti uveljavlja z rednim pravnim sredstvom, in sicer z vložitvijo pritožbe po peti točki prvega odstavka 237. člena ZUP.

Pobuda bi bila torej lahko utemeljena, če bi se izkazalo, da inšpektorici na pobudnikovo zahtevo nista zagotovili tolmača. Iz prvostopenjske odločbe je sicer izhajalo da »zavezanec za davek med postopkom ni nikoli podal zahteve ali kakorkoli izrazil želje, da bi postopek potekal tudi v madžarskem jeziku.« Iz priložene dokumentacije nadalje ni bilo razvidno, ali je pobudnik v postopku pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo navajal tudi kršitev določb ZUP o uporabi jezika v postopku.

Poleg tega smo po preučitvi dokumentacije ugotovili, da naj bi kršitev pobudnikovih pravic izhajala iz razgovora, ki ga je imel z davčnima inšpektoricama pred več kot petimi leti. Zakon o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pa v 32. členu določa, da Varuh praviloma ne začne postopka, če je od dejanja ali zadnje odločitve organa preteklo več kot eno leto. Ocenili smo, da obravnava Varuha v tej zadevi zaradi tolikšne časovne oddaljenosti ne bi mogla več dati primernega rezultata (šesta alineja 30. člena ZVarCP), zato je nismo vzeli v obravnavo. Še vseeno pa on njej poročamo tule, saj le redko sploh prejemamo pobude s tovrstno problematiko. 10.1-7/2017
 


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.