Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes, 29. septembra 2023, obravnaval 28. redno letno poročilo Varuha, ki se nanaša na njegovo pristojnost.
Varuh človekovih pravic (Varuh) je lani zaradi draginje prejel številne pobude, ki so se nanašale na ekonomske in socialne pravice. »V zvezi s tem s tem smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozorili, da Zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka, neupravičeno razlikuje med mladoletnimi in polnoletnimi otroki, ki so jih starši dolžni preživljati. Opozorili smo, da razen starosti ni navedena nobena druga okoliščina, ki bi utemeljevala drugačno obravnavo družin. Takšna obravnava otrok in družin je diskriminatorna, Slovenija pa je socialna država, zato je dolžna sprejemati nediskriminatorne ukrepe, ki bodo ljudem zagotovili dostojno življenje,« je poudaril Svetina.
Varuh je lani obravnaval skoraj 6000 zadev in ugotovil 222 kršitev pravic in drugih nepravilnosti, ki so se največkrat nanašale na načelo dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov, enakost pred zakonom in kršitev pravice do socialne varnosti. Največ kršitev je Varuh tudi v aktualnem poročilu ugotovil na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Temu sledijo upravne enote, Ministrstvo za zdravje, občine, Inšpektorat za okolje, centri za socialno delo in drugi.
Na področju socialnih zadev je institucija Varuha lani prejela številne pobude, ki so se nanašale na položaj invalidov, predvsem na izvajanje osebne asistence. »Bistvo težav je v tem, da se je ob nespremenjeni zakonodaji spremenila vsebina pravice, saj jo izvedenci, določeni z zadnjo novelo Zakona o osebni asistenci, priznavajo v manjšem časovnem obsegu kot prej. Posamezniki, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo in so zaprosili za večji obseg pravic po novih kriterijih tudi ob poslabšanju stanja, niso več dosegli kriterijev niti za prvotni časovni obseg. Obseg pravice se jim je tako zmanjšal, kar pomeni nedopusten poseg v že pridobljeno pravico. Glede tega dajemo pristojnemu ministrstvu novo priporočilo, da upošteva naše mnenje, da je v primeru dodatnih vlog mogoče le odločanje glede upravičenosti do dodatnih ur osebne asistence, nikakor pa ne glede zmanjšanja že odobrenih ur,« je izpostavil varuh.
Dodal je, da se je Varuh ponovno srečeval s težavami oseb, ki se po zaključenem zdravljenju v bolnišnicah brez potrebne nege ne morejo vrniti v domače okolje, zanje pa ni mogoče najti niti ustreznega mesta v okviru socialnovarstvenih storitev. »Za take primere je nujno okrepiti zmogljivosti institucionalnega varstva, sicer pa zagovarjamo deinstitucionalizacijo in dajemo poudarek na bivanje in oskrbo v skupnosti. Na to opozarjam že vse od začetka svojega mandata, pa se od takrat kaj bistvenega ni spremenilo. Neizvajanje deinstitucionalizacije pomeni kršitev Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,« je opozoril varuh.
Na podlagi svojih dejavnosti v preteklem letu Varuh človekovih pravic daje 83 novih priporočil. Ta se nanašajo na delo različnih državnih organov, občin in nosilcev javnih pooblastil. Opozarjamo tudi na okoli 100 neuresničenih preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna. Vsa so pomembna, da bomo tudi v prihodnje kot družba ohranili visok standard spoštovanja človekovih pravic. »Zaskrbljujoč je podatek, da je v vladnem odzivnem poročilu od 75 naših priporočil, ki se nanašajo na vlado oziroma njene resorje, zavrnjenih 10 priporočil. Kar 8 priporočil je zavrnilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, po enega pa še Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za zdravje. Posebej nas skrbi, da se vseh 10 zavrnjenih novih priporočil nanaša na ranljive skupine, od tega kar 8 na pravice invalidov. Za Varuha človekovih pravic je to nesprejemljivo, nenazadnje pa kaže to tudi na nespoštljiv in neprimeren odnos do institucije Varuha človekovih pravic, ki v državi skrbi za spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spremembe so nujne, tudi če to zahteva več napora, večje sistemske spremembe ali finančna sredstva, je še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
