Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

2.12. Socialno varstvo

Letno poročilo 2004

Socialno varstvo 2.12. 

Problemi, ki se nanašajo na širše socialno varstvo, ostajajo iz leta v leto identični. Predvsem gre za ljudi, ki so izgubili zaposlitev ali pa je še niso našli. Posledično postajajo uporabniki storitev in prejemkov socialnega varstva. Ugotavljamo pa, da se stiske poglabljajo in so vedno dolgotrajnejše, zato povzročajo čedalje večje težave.

Vsebino pobud je sicer težko ločiti glede na vrsto pomoči, ki jo potrebujejo pobudniki. Ponavadi se problemi prepletajo, še zlasti so pogoste težave, katerih rešitev zahteva tako pomoč v obliki socialnih denarnih dajatev kot socialnovarstvenih storitev.

Pri delu z ljudmi v stiski se pogosto znajdemo v vlogi dajalca pravne pomoči ali pa v vlogi svetovalca, ki pobudniku daje prvo socialno pomoč (kar je sicer naloga CSD). To pomeni, da moramo prepoznati in opredeliti posameznikovo stisko in težavo, mu pojasniti možnosti, ki jih ima za reševanje, ter razjasniti postopke in obveznosti, ki bodo pri tem nastali. Tovrstne pobudnike ponavadi napotimo na CSD ali pa neposredno zahtevamo ukrepanje centra.

Ugotavljamo, da je še vedno prepogosto treba intervenirati na nekaterih CSD zaradi nepravočasnega izplačevanja denarnih socialnih pomoči (rednih in izrednih).

Čedalje več je zadev, ko ljudje prav zaradi siceršnje socialne in materialne stiske pridejo v težave glede vzdrževanja stanovanja in plačevanja najemnim. Naša intervencija je le deloma uspešna, predvsem takrat, ko posamezniki niso seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jih kot pomoč daje država. Veliko je tudi problemov, ko se na varuha obrača posameznik zaradi konfliktnih odnosov v družini, kar skušamo reševati z osebnimi pogovori, pa tudi s predlogi centrom za socialno delo, naj v okviru pristojnosti posežejo v tako družino in poskušajo razrešiti konflikte.

MDDSZ smo opozorili, da je nujno urediti način uveljavljanja oprostitve plačila storitev, kadar gre za primere, ko je bila upravičencem do institucionalnega varstva zagotovljena oblika bivanja in oskrbe zunaj mreže javne službe. Ministrstvo nam je zagotovilo, da pripravlja nova merila za odločanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev, vendar nove ureditve še ni.

Zanimiv je tudi primer pobudnice, ki je v pritožbi zoper odločitev CSD uspela in je bila z odločbo drugostopenjskega organa oproščena doplačila za institucionalno varstvo za njeno mater, vendar šele po nekaj letih in to le za nekaj mesecev nazaj. Dolg, ki je že nastal zaradi prejšnjih domnevno spornih odločitev centra (šlo je za enako dejansko stanje), pa je dolžna poravnati. Zatrjevala je, da tega ne zmore. Zato smo CSD predlagali, naj s pobudnico sklenejo poravnavo. Center se z našim predlogom ni strinjal, zato smo pobudnico opozorili na možnost sodne poti.

Omeniti velja tudi primer osebe pod skrbništvom, ki se je na nas obrnila z različnimi problemi. Pri obravnavi smo med poslanimi dokumenti odkrili dokument, ki je pričal o morebitni spolni zlorabi, ki pa zaradi strahu žrtve ni bila prijavljena, prav tako je niso prijavile osebe, ki bi jo po uradni dolžnosti morale. Zato smo poleg uspešnih intervencij na CSD in ZRSZ o morebitni spolni zlorabi obvestili tudi državno tožilstvo.

Varuh obravnava tudi anonimno pobudo, ki opozarja na problem brezdomstva in pomanjkanje ustreznih namestitvenih možnosti za brezdomce na celjskem območju. Na pobudi še delamo in trenutno zbiramo podatke CSD.

Varuh ugotavlja, da je v praksi zelo podcenjena storitev iz Zakona o socialnem varstvu (ZSV) - pomoč delavcem v podjetjih, zavodih in pri drugih delodajalcih. Takšna pomoč obsega svetovanje in pomoč pri premagovanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom v delovnem okolju in ob prenehanju delovnega razmerja ter pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in družinskega varstva. Ker naraščajo stresne situacije na delovnih mestih, menimo, da bi morali v vseh delovnih okoljih z več zaposlenimi ponovno zaposliti strokovnjaka(e) na tem področju.

V letu 2004 smo si v okviru rednih obiskov ogledali prostore ter preverili delovanje nekaterih socialnih zavodov in domov za starejše občane. Opozorili smo na morebitne nepravilnosti in zahtevali njihovo odpravo.

Posebej omenjamo Posebni socialni zavod Hrastovec in uspešno delovanje več kot deset dislociranih enot. Stanovalci, ki so prej živeli v zavodu (predvsem v sedaj zaprtih Tratah), živijo samostojnejše in človeku prijaznejše življenje v oblikah, podobnih družinskim skupnostim. Projekt je zelo dobro zasnovan in bi ga veljalo posnemati.

Pohvaliti moramo tudi Posebni socialni zavod v Dornavi, ki je nov in zelo lepo urejen. V njem bivajo predvsem osebe z najhujšimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Pohvala velja tudi Centru Dolfke Boštjančič Draga na Igu.

Precej bolj kritično pa moramo oceniti urejenost in bivanjske možnosti posebnega socialnega zavoda Prizma Ponikve. Na nevzdržne razmere smo opozorili ustanovitelja MDDSZ, ki nam je zagotovil, da se bo novogradnja zelo kmalu začela.

Varuh se prav zaradi zavedanja o staranju prebivalstva in posledično večanja števila oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih okoliščin postajajo odvisni od institucij in posameznikov, čedalje bolj posveča varovanju pravic starejših ljudi, pa naj gre za varovanje pravic iz delovnega razmerja ali za pravice, ki jih starostniki morajo uživati v pokoju. Poleg rednega dela na pobudah, ki jih na nas naslavljajo starejši, in že utečenega nadzora institucij, ki izvajajo socialno varstvene storitve, smo začeli sodelovati pri opozarjanju družbe na probleme, ki nastajajo kot posledica staranja prebivalstva, in iskati možnosti za celovitejše varovanje pravic starejših v naši družbi.

Tako smo sodelovali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je bil konec septembra v Cankarjevem domu. Festival je izzvenel v apelu, da je treba starejše bolj vključiti v družbeno dogajanje in v njih vzbuditi zavedanje o pravicah, ki jih imajo, ter jih seznaniti z možnostmi, kje in kako jih lahko uveljavljajo.

V letu 2004 smo sodelovali tudi v programu, ki ga je sofinancirala EU, organizirali pa Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije z naslovom Evropska unija - priložnost tudi za starejše. Predavanja na temo Položaj starejših oseb na trgu delovne sile smo pripravili v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Z aktivnim sodelovanjem na teh in številnih drugih posvetih želimo opozoriti na problem starejših v naši družbi. Starejše želimo seznaniti s pravicami, ki jih imajo in jim približati načine za njihovo uveljavljanje.

Posebno pozornost smo v letu 2004 namenili tudi tistim starejšim, ki za normalno življenje potrebujejo posebno varstvo in nego. Ugotavljamo, da je domov za starejše občane še vedno premalo (čeprav so sicer večinoma lepo urejeni in vodeni), izstopata predvsem primorska in ljubljanska regija. Varuh meni, da bi morali v institucijah, kjer živijo starejši, zagotoviti dodatne zaposlitve. Treba je razširiti programe pomoči na domu in socialnega servisa ter zagotoviti enake pogoje pri plačilu teh storitev. To velja tudi za plačilo storitev zdravstvene nege in oskrbe, ki jih krije zdravstvena zavarovalnica in bi morali veljati za vse starostnike, tako tiste v institucionalnem varstvu kot tiste, ki živijo doma.

Ker je v dejavnostih, namenjenih starejšim, premalo oseb, ki bi znale ravnati s starejšimi, je treba omogočiti in organizirati usposabljanje že zaposlenih, pa tudi prostovoljcev (tudi v okviru programa javnih del), ki bi aktivno sodelovali pri zagotavljanju za starostnike varnejšega in prijetnejšega danes in jutri. Treba je zagotoviti čim boljšo ozaveščenost civilne družbe v obliki promocije delovanja prostovoljnih in dobrodelnih organizacij, saj nobena družba ni tako bogata, da bi vse dajatve in storitve lahko financirala sama.

Ugotavljamo, da imajo starejši premalo možnosti za varstvo svoje samostojnosti in samobitnosti. Pogosto svojih pravic tudi ne poznajo ali pa ne vedo, na koga se lahko obrnejo. Zato je naloga družbe tudi promocija pravic, ki jih imajo starejši. Za uveljavljanje teh pravic je treba starejše spodbujati in jih ozavestiti, da imajo te pravice.