Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

3.1.5. Mednarodni odnosi

Letno poročilo 2001 - Poglavje 3.1.5.

3.1.5. Mednarodni odnosi

Mednarodni odnosi posegajo na obe ravni delovanja varuha.Izjemnegapomena pri vsakodnevnem delu so izkušnje inštitucij stradicijo intistih s krajšo zgodovino. Varuh človekovih pravic pa svojeizkušnjeuspešno prenaša tudi v države, kjer inštituta varuha alipodobnihinštitucij za varovanje človekovih pravic še nimajo. Prenosizkušenjposledično pripomore k učinkovitemu reševanju primerov kršenjapravicin preprečevanju tovrstnih pojavov tudi onstran meja.


Z namenom, da bi prikazali delo slovenskega varuhačlovekovihpravic ombudsmanom drugih držav, sorodnim inštitucijam indrugimstrokovnim javnostim, ki delujejo na področju varovanjačlovekovihpravic v tujini, smo tudi v tem letu pripravili povzetekporočila odelu varuha v angleščini. Urad je izdal tudi tri številkeglasilaevropskih nacionalnih ombudsmanov - European Ombudsmen Newsletter, katerega izdaja od februarja 1999. Besedila so dosegljiva na angleški verziji spletne strani VČP.


Varuh je bil novembra 2001 v okviru Mednarodnegainštitutaombudsmanov IOI izvoljen za enega od štirih evropskihdirektorjev, insicer za vzhodno in srednjo Evropo, kar mu nalaga šedodatneodgovornosti tudi na področju mednarodnega delovanja. Zaradizapletovpri volitvah so le-te ponovili v letu 2002 in funkcija je tudipoponovitvi glasovanja ostala v rokah slovenskega varuhačlovekovihpravic Matjaža Hanžka. Več o organizaciji IOI najdete naspletni strani http://www.law.ualberta.ca/centres/ioi/brochure.htm .


Med mednarodno najodmevnejše dogodke v letu 2001 v organizaciji VČP vsekakor sodi mednarodna konferenca z naslovom Razmerje med ombudsmani in pravosodnimi organi,12.in 13 . novembra v Ljubljani. Srečanje je prispevek slovenskegavaruhačlovekovih pravic k Paktu stabilnosti za južno in vzhodnoEvropo. Nanjej so predstavniki ombudsmanov in pravosodnih organov iztranzicijskihin drugih evropskih držav ter Sveta Evrope predstavilisvoje izkušnje inpraktične možnosti, kako ombudsmani lahko vplivajo nadelo pravosodnihorganov in na spreminjanje problematične zakonodaje,ne nazadnje tudi vodnosu do ustavnega sodišča. Udeleženci so izrazilimnenje, da je zadržave v tranziciji, med katerimi so tudi države, kiimajo nestabilnepravne sisteme, kratko tradicijo neodvisnosti sodstvain v katerihpoteka stalna reforma državnih organov, posebej pomembno,da se oblikujedržavna politika varstva in promocije človekovih pravics pravnimi indrugimi mehanizmi, v skladu s priporočili (i) R (85)13 in(ii) R 97(11)Odbora ministrov Sveta Evrope o inštituciji ombudsmana ino ustanovitvineodvisnih inštitucij za varovanje in promocijočlovekovih pravic, kottudi s priporočilom R (94) 12 o neodvisnosti,učinkovitosti in vlogisodnikov ter judikaturo Evropskega sodišča začlovekove pravice.Sprejeli so sklepe, ki so v prilogi poročila.


Od 25. februarja do vključno 3. marca 2001 je urad varuha človekovih pravic obiskala skupina strokovnjakov albanskega ombudsmana, ki se ukvarjajo s policijskimi, zaporniškimi in varnostnimi zadevami.


Svet Evrope je februarja v sodelovanju s hrvaškim ombudsmanom v Zagrebuorganiziralokroglo mizo ombudsmanov iz jugovzhodne Evrope, kjer sosvoje dosežke inizkušnje predstavili ombudsmani iz tranzicijskih državjugovzhodneEvrope in strokovnjaki Sveta Evrope. Izkušnje slovenskegavaruha inskupne značilnosti delovanja ombudsmanov v državah na prehodujepredstavil namestnik varuha Jernej Rovšek. Ta je izkušnje VČPorisaltudi na predstavitvi novoizvoljenih ombudsmanov Republike Srbske v Banjaluki v Bosni in Hercegovininekolikoprej istega meseca. Predstavitev je sodila v okvir aktivnostiPaktastabilnosti, projekta promocije ombudsmanov in nacionalnihinštitucij zavarstvo človekovih pravic. Namestnik varuha Jernej Rovšekse je udeležiltudi sestanka v organizaciji Sveta Evrope v Salzburgu in spregovoril o izkušnjah oziroma delu ombudsmanov v državah na prehodu.


Namestnik varuha Aleš Butala je novembra na obisk sprejel delegacijo valonskega parlamenta pod vodstvom predsednika Roberta Collignona. Pogovarjali so se o delu varuha in o Sloveniji kot pravni državi.


Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in njegov namestnik Jernej Rovšek sta se 28. in 29. maja v Varšavi udeležila letnega srečanja ombudsmanov iz srednje in vzhodne Evropeskomisarjem za človekove pravice Alvarom Gil- Roblesom. Ta jezbranimpredstavil svoje aktivnosti in poglede na sodelovanje znacionalnimiombudsmani. Madžarski komisar za nacionalne in etničnemanjšine JenoKaltenbach je sprožil pogovor o težavah, ki zadevajo Rome,govorili paso še o problematiki ilegalnih migracij.


Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je od 22. do 25. novembra udeležil 7. okrogle mize evropskih ombudsmanov v ZĂĽrichu.Obtej priložnosti so se sestali tudi člani evropskega dela IOI inpotrdiliizvolitev slovenskega varuha v funkcijo četrtega EvropskegadirektorjaIOI pooblaščenega za vzhodno in srednjo Evropo. Varuh jepredstavilrezultate in sklepe mednarodne konference Razmerje medombudsmani inpravosodnimi organi. Izrisali so načrt prihodnjihregionalnih posvetov orazličnih temah, ki se dotikajo človekovihpravic ali so z njimineposredno povezane, in se seznanili s sklepisrečanja vseh direktorjevIOI, ki je bila od 29. do 31. oktobra vSeulu.


Varuh je v okviru prve teme na 7. okrogli mizi ombudsmanovoključnih načelih dobrega upravljanja v luči judikatureEvropskegasodišča za človekove pravice spregovoril o delu sodišč vSloveniji vodnosu do varovanja človekovih pravic in v luči reformeslovenske javneuprave podal nekaj videnj o izboljšavi javnih uprav včloveku prijazneuprave. Na srečanju so govorili še o spoštovanjučlovekovih pravic sstrani policije in drugih organov nadzora terizmenjali izkušnje tudi vodnosu do Sveta Evrope.


Varuh človekovih pravic se je 19. in 20. novembra udeležil tudi srečanja ombudsmanov s Komisarjem za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvarom Gil Roblesom v Strasbourgu.Vluči dnevnega reda je predstavil je problematiko Romov v Slovenijiinpodal nekaj praktičnih splošnih napotkov za reševanje le-te, karsoudeleženci sprejeli odprtih rok. Udeleženci srečanja sorazmišljalitudi o možnostih vključitve socialne listine v Evropskokonvencijo očlovekovih pravicah, s čimer bi listina dobila večjo močzaradineposredne "uporabnosti" konvencije. Omogočeno bi bilonamrečsklicevanje na zapisane pravice za določena socialna področja,nakaterih so zakonske praznine ali so zakonsko še neurejena. Beseda pajetekla tudi o pritožbenih poteh na Evropsko sodišče začlovekovepravice.


Varuh se je v letu 2001 srečal tudi s številnimi veleposlaniki.


S predstavniki ministrstva za zunanje zadeve jeaprilagovoril o smernicah za človekovo varnost in razvoj, spomočnikomgeneralnega sekretarja Združenih narodov Danilom TĂĽrkom pa očlovekovemrazvoju in človekovih pravicah v mednarodni luči. Junija seje srečal spredstavnikom Evropske komisije Ericom van den Lindnom,septembra je vPorotorožu pozdravil češkega kolega Motejla Otakarja,novembra pa ga jeobiskal Švedski ombudsman za istospolno usmerjene.


Septembra 2001 je bila v Sloveniji na drugem rednem obisku delegacija Evropskega odbora za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.Obiskaliso Zavode za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Maribor inKoper.Poročilo Evropskega odbora z ugotovitvami in priporočili bopriložnostza primerjavo usklajenosti razmer v slovenskih zavodih zaprestajanjekazni zapora z evropskimi standardi.


Ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, jevaruhpripravil tradicionalni sprejem. Udeležili so se ganajvišjipredstavniki oblasti, cerkva, univerz in znanosti terpredstavnikinevladnih in drugih organizacij ter društev, ki seukvarjajo sčlovekovimi pravicami, predstavniki organizacij, verskihskupnosti inmanjšin. Varuh je v svoji izjavi spregovoril o stanjučlovekovih pravicv Sloveniji in sprejetju Splošne deklaracije očlovekovih pravicah, kiso jo Združeni narodi sprejeli 10. decembra1948. Takrat je bilosprejetje omenjenega dokumenta po njegovih besedahnujno, enako kot jedanes nujno spoštovanje te deklaracije in tudidrugih dokumentov,mednarodnih in domačih, ki nadgrajujejo splošnodeklaracijo. Poudarilje, da s tem misli na evropsko Konvencijo ovarstvu človekovih pravicin temeljnih svoboščin, Evropsko socialnolistino, Konvencijo opravicah otrok in še vrsto drugih dokumentov, kidajejo osnovni okvirboljšemu življenju Ijudi. Sprejema so se udeležilitudi v Slovenijiakreditirani diplomatski predstavniki tujih držav.