Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Evtanaziranje živali beguncev

Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval pobudo, v kateri so nas seznanili z domnevno odločitvijo pristojnih organov, skladno s katero naj bi se vse živali, ki potujejo skupaj z begunci, evtanazirale. Varuha so zaprosili, naj pri pristojnih organih poizve o razlogih in podlagi za takšno ukrepanje, saj lahko slednje pomeni hud poseg v zasebnost migrantov.

Varuh je opravil več poizvedb na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava), in jih zaprosil za podrobnejšo pojasnitev okoliščin v predmetni zadevi oziroma obrazložitev morebiti sprejetih ukrepov, ki jih navaja pobudnik.

Uprava nam je odgovorila, da je predpis, ki ureja zdravstvene pogoje za vstop hišnih živali iz tretjih držav, enoten za vse države članice Evropske Unije (Uredba EU št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe ES št. 998/2003, v nadaljevanju Uredba št. 576/2013).

Uprava nadalje potrdi, da so resda izdali navodilo, skladno s katerim je potrebno živali migrantov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev in tiste živali, ki ostanejo za migranti oziroma so jih slednji zapustili na območju zbirnih centrov, najprej prepeljati v izolatorij najbližje veterinarske postaje, kjer jih pregledajo, identificirajo in nadalje ukrepajo glede na ugotovitve v konkretnem primeru. Živali znanih lastnikov se odpremijo v zavetišče, kjer se nato z njimi ravna skladno z Zakonom o zaščiti živali in jih lastniki lahko prevzamejo. V kolikor pa gre za živali, ki so jih migranti zapustili ali pa za katere migranti nimajo dokazil o izpolnjevanju pogojev oziroma jih niso pripravljeni izpolniti (plačilo stroškov karantene in prevzem živali po preteku karantene), pa je predviden ukrep evtanazije živali.

Pri tem dodatno poudarijo, da gre za postopke, ki potekajo skladno z veljavno zakonodajo in so enotni za vse živali iz tretjih držav, ki spremljajo potnike, ne glede na to, ali so slednji migranti ali pa običajni potniki. Potrebno pa je upoštevati, da zakonodajalec živali, ki prihajajo iz tretjih držav, in ne EU, torej tudi živali beguncev, obravnava drugače, saj se šteje, da prihajajo iz drugega biološkega okolja. Zaradi tega so skladno s predpisi EU podvržene dodatnim zdravstvenim preiskavam in karanteni, kar velja poenoteno na celotnem območju EU.

Uprava v svojem odgovoru poudari, da je postopek evtanazije zakonsko dopustna možnost, vendar si ga prizadevajo izvajati kot skrajni ukrep. Izpostavijo, da so do sedaj za vse pse izpeljali postopke določitve drugih imetnikov živali, ki so prevzeli nase strošek uskladitve zdravstvenih pogojev v izolaciji.

Nadalje Uprava podrobneje obrazloži postopek, če žival ob vstopu v EU nima dokazov, da izpolnjuje predpisane zdravstvene pogoje. Ko dobijo žival v obravnavo, se žival najprej pregleda, tudi za namen identifikacije lastnika. Nato se lahko izvede vrnitev v državo izvora ali namestitev živali v karanteno pod nadzorom uradnega veterinarja do izpolnitve zdravstvenih pogojev. Pojasnijo, da stroške karantene skladno z evropsko zakonodajo, katere namen je harmonizirati ureditev na področju EU, nosi imetnik oziroma lastnik živali. Če imetnika ni oziroma žival zapusti, žival počaka v karanteni še 14 dni do morebitne določitve novega imetnika. Imetnik je potem tista odgovorna oseba, ki poravna stroške in skrbi za izpolnitev pogojev karantene. V primeru, da se novega imetnika/lastnika ne najde oziroma nihče ni pripravljen poravnati stroškov preiskav, se šteje, da ukrep karantene ni izvedljiv, zato se izvede postopek evtanazije.

Šteje se, da žival izpolnjuje zdravstvene pogoje, ko je dokončno izpeljan postopek karantene pod nadzorom uradnega veterinarja in se izkaže, da je žival zdrava oziroma pridobi status "prost stekline". Če bi hišno žival dotedanji imetnik zapustil po uspešno izvedenih preiskavah v karanteni, bi se jo namestilo v zavetišče, kjer se nato z njo ravna skladno z Zakonom o zaščiti živali. Tam je žival zopet možno oddati novemu imetniku, vendar jo ima zavetišče skladno s trenutno veljavno zakonodajo po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, možnost predati v evtanazijo.

Opredelili so se tudi do člena, ki zavezuje države članice, da v primeru, če mora lastnik nujno oditi iz tretje države, odobri neposreden vstop na svoje ozemlje, pod pogojem, da se predhodno zaprosi za dovoljenje in ga ciljna država članica izda ter se izvede časovno omejena izolacija v karanteni. Pojasnijo, da mora lastnik predhodno posredovati vlogo na Upravo; na podlagi vloge potem območni urad izda odločbo, v kateri se določi trajanje in kraj izolacije pod uradnim nadzorom. V primeru, da namerava lastnik s takšno živaljo potovati preko drugih držav članic EU, je potrebno za odobritev takšnega premika predhodno še dodatno pridobiti soglasje držav članic za odobritev tranzita preko njihovega ozemlja.

Varuh ugotavlja, da na podlagi pridobljenih odgovorov ni moč sklepati, da je zatrjevana praksa v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato v tej fazi torej (še) ni podlage za posredovanje Varuha. Ker ne razpolagamo z vsemi podatki in okoliščinami, pa težko presojamo, ali se v konkretnih primerih evtanaziranje živali resda uresničuje kot skrajen ukrep. V primeru ustreznega obvestila o konkretnem primeru bo Varuh ukrepal skladno s svojimi pristojnostmi.

Varuh dodatno poudarja, naj bo evtanazija živali možnost, uporabljena izjemoma in v vnaprej predvidenih primerih pod določno opredeljenimi pogoji. Skrb za živali nikakor ne sme biti zanemarljivega pomena, saj pomembno odraža tudi stanje duha in razvitosti družbe. Neupravičena usmrtitev živali lahko za njenega lastnika pomeni nesorazmeren poseg v dostojanstvo in zasebnost posameznika. Varuh zato opozarja na pazljivo izvajanje ukrepa evtanazije, saj posledično lahko govorimo tudi o kršitvi človekovih pravic. 5.0-20/2015

Natisni: