Varuh človekovih pravic

Kdaj do varuha? Kako vložiti pobudo?

Varuh Svetina ob predaji letnega poročila poziva k hitremu in učinkovitemu odpravljanju kršitev človekovih pravic

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 14. julija 2020, predsednikoma državnega zbora in vlade, v četrtek pa predsedniku republike, predal jubilejno, 25. letno poročilo Varuha človekovih pravic, ki mu bo predvidoma jeseni sledila še obravnava v Državnem zboru Republike Slovenije. Institucija je v letu 2019 obravnavala 4600 zadev in med 2957 pobudami, ki so jih nanjo naslovile prebivalke in prebivalci Slovenije, ugotovila 305 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani 48 različnih državnih organov.

»Ob nastopu mandata sem zagotovil, da bom brezkompromisno opozarjal na kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteval ukrepe. Z namenom, da bi izboljšali delo raznih organov, zakonodajo in njeno uresničevanje v praksi, v letnem poročilu za leto 2019, ki je hkrati tudi moje prvo, predlagamo 158 konkretnih priporočil različnim državnim organom, lokalnim skupnostim in nosilcem javnih pooblastil,« poudarja varuh Svetina. Kot je zapisal, ostaja skrb zbujajočih 200 neuresničenih preteklih priporočil, nekatera so celo iz leta 2013, zato odgovorne poziva, da od besed preidejo k dejanjem.  

»Ugotavljam, da se kot družba na nekaterih področjih nikakor ne premaknemo naprej. V naši instituciji se dnevno ukvarjamo z ljudmi, ki trpijo kršenje svojih pravic. V letu 2019 je bilo znova največ kršitev načela dobrega upravljanja, neupravičeno se je zavlačevalo postopke, kršile so se pravice otrok. Da bi v postopkih okrepili glas otrok, je bil zagovornik v letu 2019 postavljen 65 otrokom, skupaj pa je bilo opravljenih 591 srečanj zagovornikov z otroki,« poudarja varuh, ki ugotavlja tudi, da je v Sloveniji na številnih področjih še vedno prisotna tudi diskriminacija invalidov. Ob predaji letnega poročila opozarja tudi na pomen spoštovanja druge generacije pravic, t. j. ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ter tretje generacije, torej solidarnostnih in kolektivnih pravic, kamor sodita tudi pravica do razvoja in pravica do zdravega življenjskega okolja, poudarja pa tudi pomen spoštovanja državljanskih in političnih pravic. Želi si, da bi Varuhova opozorila naletela na odprta ušesa, predvsem pa prinesla odločne ukrepe v dobro ljudi. Neaktivnost in počasnost nekaterih organov, med katerimi prednjači Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekaj občin, zatem pa sodišča in centri za socialno delo, je po mnenju Svetine nedopustna in skrb zbujajoča.

»Prav tako pristojni državni organi še vedno ne spoštujejo odločitev ustavnega sodišča ali Evropskega sodišča za človekove pravice oziroma je izvrševanje odločitev omenjenih sodišč pogosto prepočasno. Takšno ravnanje izvršilne in zakonodajne veje oblasti  ter tudi organov lokalne samouprave, povzroča dvom v spoštovanje načela pravne države in zmanjšuje legitimnost delovanja državnih institucij. Z obžalovanjem ugotavljam, da kar 13 odločitev ustavnega sodišča ostaja neuresničenih«, še ugotavlja Svetina.

Kot je zapisal, je institucija Varuha človekovih pravic še posebno pozornost lani namenila tudi ranljivim skupinam. »Prvič je v samostojnem poglavju in na pregleden način predstavljena naša dejavnost v zvezi z invalidi, starejšimi in LGBTI+. Odnos družbe do najbolj ranljivih je namreč najboljše ogledalo družbi. Kot družba moramo narediti vse, da ohranimo visok standard spoštovanja človekovih pravic in da bo to občutil vsak izmed nas ter da nobena ranljiva družbena skupina ne bi bila kakorkoli prikrajšana ali izključena«, še poudarja Peter Svetina.

Izpostavil je še, da je lani začel delovati tudi Center za človekove pravice, ki je namenjen promociji in izobraževanju o človekovih pravicah. »Oddali smo tudi vlogo za pridobitev statusa A nacionalne institucije za človekove pravice po Pariških načelih pri Globalnem zavezništvu nacionalnih institucij za človekove pravice, ki deluje v okviru Združenih narodov«, še dodaja varuh. S pridobitvijo statusa A bo večji tudi ugled Slovenije na področju varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.  

Sicer pa je (bo) varuh vsem trem predsednikom predal tudi Poročilo o izvajanju nalog in pooblastil Državnega preventivnega mehanizma za leto 2019, ki preventivno preprečuje mučenje in druge oblike okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja oseb, ki jim je bila (začasno ali stalno) odvzeta prostost. V okviru Državnega preventivnega mehanizma je Varuh lani obiskal 63 institucij, med njimi 27 policijskih postaj in centrov za pridržanje, 19 domov starejših in 7 zavodov za prestajanje kazni zapora in Prevzgojni zavod Radeče. Tem institucijam smo podali 408 priporočil.  

Podrobneje: Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2019 in Poročilo o izvajanju nalog in pooblastil Državnega preventivnega mehanizma za leto 2019

Natisni: