Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

CRONSEE v Tirani o najboljših praksah in izzivih pri podpori otrokom beguncev in migrantov

Svetovalca Varuha Polona Mozetič in Miha Nabergoj sta se 17. oktobra 2019 v glavnem mestu Albanije, Tirani, v okviru tematskih srečanj mreže CRONSEE udeležila razprave o najboljših praksah in izzivih pri podpori otrokom beguncev in migrantov. Ob tej priložnosti so člani mreže varuhov človekovih pravic za otroke v jugovzhodni Evropi oblikovali skupne zaključke in sprejeli skupno izjavo ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah.

Sklenili so, da bodo:

  • še naprej dejavno spodbujali nove politike, zakone in prakse, povezane z otroki, in sicer tako, da bodo prispevali k javni razpravi, ocenjevali in prispevali k vladnim in drugim političnim predlogom;
  • spodbujali popolno ukinitev pridržanja otrok na poti in podprli otrokom prijazne in ustrezne alternative pridržanju otrok, pa tudi tistih mladih, ki jim ni mogoče določiti starosti;
  • spodbujali boljše mehanizme za zgodnjo in hitro identifikacijo otrok, da bi jim zagotovili pravočasen in takojšen dostop do storitev, vključno z dostopom do mednarodne zaščite;
  • še naprej spremljali razmere na mejah in obveščali organe in javnost o primerih kršitve pravic otrok na poti, vključno s sistematično prepovedjo dostopa do mednarodne zaščite;
  • okrepili povezave z organizacijami civilne družbe, ki si prizadevajo za podporo otrokom na poti, s formalizacijo sodelovanja, vključno s spremljanjem kršitev pravic otrok in vzpostavljanjem poti za prijavo kršitev;
  • še naprej spodbujali vlade, naj se posvetujejo z otroki o odločitvah, ki jih zadevajo, tudi z določitvijo modelov, kako najbolje vključiti otroke v gibanje v lokalnih zagovorniških in svetovalnih skupinah;
  • spremljali dostop otrok do izobraževanja in se zavzemali za njihov vpis takoj po prihodu v posamezno državo;
  • še naprej spremljali, spodbujali, zagovarjali in posegali v vprašanja psihosocialnih, izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih in drugih podpornih storitev za vključevanje otrok na poti v izobraževanje;
  • še naprej spremljali dostop otrok do zdravstvenih in socialnih storitev ter promovirali, zagovarjali in posredovali, da bi otrokom takoj po prehodu meje zagotovili popolne, pravočasne, ustrezne in ustrezne storitve;
  • še naprej z obiski nadzirali primernost nastanitvenih in drugih centrov in objektov, šol in drugih ustanov, pa tudi neformalnih zavetišč in drugih neuradnih lokacij, kjer se nahajajo otroci na poti;
  • s svojimi dejavnostmi in sodelovanjem v javnem diskurzu se bodo ukvarjali s spodbujanjem sočutja, vključenosti in nediskriminacije v skupnosti;
  • vlade spodbujali k okrepitvi dvostranskega in večstranskega sodelovanja pri obravnavanju vprašanj, ki vplivajo na otroke na poti, med drugim s spodbujanjem dialoga, uvedbo skupnih projektov za podporo otrokom na poti, izmenjavo informacij o dobrih praksah za podporo otrokom ter uskladitvijo zakonodaje in standardov. Konvencija o otrokovih pravicah in mednarodni standardi otrokovih pravic bi morali zagotoviti okvir za sodelovanje;
  • vlade pozvali, naj na poti pozorno spremljajo uporabo zakonov in protokolov, povezanih z otroki, in vlagajo v uskladitev sistemov podpore;
  • vladam priporočili, da olajšajo postopke, v katerih so vloge in odgovornosti nacionalnih akterjev in izvajalcev storitev za otroke na poti jasno opredeljene. Vlade bodo tudi spodbudili, naj vlagajo v izboljšanje koordinacije med temi akterji in izgradnjo medsektorske, interdisciplinarne in medinstitucionalne povezave. Za zagotavljanje celostne podpore otrokom bi bilo treba prepletati zdravstvene in socialne storitve ter dostop do izobraževanja in mednarodne zaščite;
  • vladam še priporočili, naj nadaljujejo z izboljšanjem usklajevanja med nacionalnimi in lokalnimi institucijami in krepijo zmogljivosti lokalnih ponudnikov storitev, da se odzivajo na potrebe otrok na poti, tudi s stalnim usposabljanjem osebja in dodelitvijo potrebnih proračunov, pri rednih posvetovanjih in spremljanju.

V izjavi ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah pa so ocenili, da je življenje otrok v regiji danes bistveno boljše kot pred 30 leti. Več otrok živi v dostojanstvenih razmerah, imajo dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Uvedeni so ukrepi za ozaveščanje o problemu nasilja nad otroki in zaščito otrok pred posledicami. Vzpostavljeni so bili napori, da se prepreči diskriminacija in se vsakemu otroku omogoči dostop do virov in storitev, potrebnih za njegov polni razvoj.

Kljub temu ostajajo številni izzivi na področjih zaščite otrok pred revščino, nasiljem, neenakostjo med spoloma, prikrajšanjem in diskriminacijo. V zadnjem času so države v regiji zaradi večjega pritiska odgovorile na potrebe beguncev, migrantov in otrok, ki iščejo azil, vendar so kljub številnim dosežkom otrokove pravice še vedno pogosto ogrožene, ocenjujejo varuhi otrokovih pravic v regiji.

Vlade jugovzhodne Evrope so pozvali, naj zagotovijo napredek pri skrbi za otrokove pravice v skladu z nacionalnimi priporočili Odbora za otrokove pravice, da izboljšajo sodelovanje z organizacijami, ki delujejo na področju zaščite otrokovih pravic, vključno z nacionalnimi institucijami za človekove pravice, in si dodatno prizadevajo v podporo in zaščito vseh otrok, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci na poti.

Kaj je CRONSEE?

Mreža varuhov človekovih pravic za jugovzhodno Evropo - CRONSEE sestavlja 14 nacionalnih in podnacionalnih institucij varuha človekovih pravic iz regije, in sicer Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Severna Makedonija, Črna gora, Romunija, Slovenija, Srbija in Kosovo. Člani mreže se redno srečujejo na tematskih srečanjih in konferencah, s katerimi si izmenjujejo skupne izzive, izkušnje in dobre prakse, se učijo izkušenj drug drugega, usklajujejo svoja stališča glede določenih tematik o otrokovih pravicah, skupno obravnavajo pereča vprašanja in določajo medsebojne prioritete. Sklepi postanejo pobude za zagovorništvo pri institucijah, odgovornih za izvajanje pravic otrok v vsaki od držav, pa tudi smernice za čezmejno sodelovanje in skupne dejavnosti, katerih namen je prispevati k splošnemu izboljšanju razmer za otroke v regiji.

Natisni: