Pri varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku so se zopet zbrali generalna državna tožilka ga. Zdenka Cerar, minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, minister za zdravje dr. Dušan Keber, državni sekretar ministrstva za pravosodje g. Hinko Jenull, ter predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Mitja Deisinger. Beseda je kot že na prejšnjem sestanku, ki se je zgodil januarja letos tekla o nasilju v družini. Takrat je bilo sprejetih več sklepov. Glavno sporočilo januarskega srečanja pa je bilo, kot je takrat poudaril Hanžek, da država ne bo več tolerirala nasilja v družini, tokrat pa ombudsman daje pobudo za pripravo posebnega zakona, ki bi celovito uredil obravnavo nasilja v družini ter vključil idejo predloga sprememb zakona o policiji.
 Varuh ter generalna državna tožilka Zdenka Cerar in delno minister za zdravje Dušan Keber se strinjajo, da bi bilo treba pripraviti poseben zakon, ki bi celovito uredil obravnavo nasilja v družini, drugi menijo, da bi lahko to vprašanje ustrezno rešili v okviru več zakonov s posameznih področij. Vendar naj bi glavnina težav ne tičala v represivni zakonodaji, temveč je treba zlasti urediti vprašanje, kaj po tem, ko je kazen že izrečena. Potrebno je delo tako s storilci kot žrtvami, izobraževanje, osveščanje in drugo, tu pa varuh človekovih pravic vidi veliko vlogo predvsem nevladnih organizacij, ki bi morale imeti sredstva in podporo za svoje delo. Po Hanžkovem mnenju je vse to težko pokriti v različnih zakonih. Avstrija in Nemčija že imata poseben zakon za zaščito pred nasiljem v družini. Poudaril je tudi nujnost sprejetja nacionalnega programa za zmanjševanje nasilja v družini.
Cerarjeva je omenila predloge sprememb zakonov o policiji in o kazenskem postopku ter kazenskega zakonika, ki so že v zakonodajnem postopku. Način zbiranja dokazov je po njenih besedah v noveli o kazenskem postopku predviden tako, da bo "lažje in hitreje priti do materialne resnice". Spremembe kazenskega zakonika pa zadevajo predpisane kazni. Za tovrstna kazniva dejanja naj bi se podaljšali zastaralni roki, saj otrok dolgo molči, preden pove, kaj je doživel. Več bo treba narediti tudi na področju kaznovanja pedofilije in v parlamentu je že predlog, da se kazni zvišajo, je povedala generalna državna tožilka. Predlagana novela zakona o policiji pa policistom daje dodatna pooblastila, da nasilnežu izrečejo prepoved približevanja žrtvi. Cerarjeva je sicer poudarila, da je obstoječa zakonodaja večinoma ustrezna, morali pa bi jo dosledno izvajati.
Predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger je dejal, da sodstvo ni tisto, ki bi lahko rešilo obravnavani problem nasilja v družini, saj se ukvarja z zadevami, ki pač pridejo v sodni postopek. Za preprečevanje zaskrbljujočega pojava so bolj primerni drugi organi, je opozoril Deisinger. Po njegovih besedah bo treba razmisliti o posebnem državnem skladu za pomoč žrtvam nasilja v družini kot tudi žrtvam kaznivih dejanj nasploh, saj žrtev velikokrat ostane brez sredstev za preživljanje.
Minister za zdravje Dušan Keber je menil, da je treba povečati aktivno vlogo zdravstvenih delavcev, ki pri bolnikih posumijo, da so bili žrtve nasilnih dejanj. Sum nasilja v družini namreč v zdravstvu le redko prijavijo, vendar smo dolžni aktivneje delovati že pri sumu in ne šele tedaj, ko smo stoodstotno prepričani, je poudaril Keber. Minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber je povedal, da v šolah vključujejo vsebine, ki opozarjajo na nesprejemljivost nasilja. Lani je v izobraževanju, tako ali drugače povezanem s problematiko nasilja, sodelovalo 1800 učiteljev.
Na sestanku so pogrešali predstavnika ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na njihov odgovor oz. stališča bodo počakali še 14 dni, sicer pa bodo razmislili o tem, da npr. predlagajo izdelavo zakona vladi, je dejal Hanžek.
