Vladna propaganda za vključitev Slovenije v zvezo NATO je po mnenju varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka pod vsakim nivojem. Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, je vlada državljanom obljubila informacije za in proti vključitvi v zvezo, vendar se to ni zgodilo, v vladni propagandi pa se vrstijo samo domači in tuji politiki, ki skušajo ljudi prepričati, naj glasujejo za vključitev. Zato Hanžek meni, da ob takšni vladni propagandi, "ki je nižje vrste", državljani sploh nimajo možnosti izbire in normalnega odločanja. Ombudsman je sicer spregovoril tudi o napadu na Irak, izpostavil pa je še nekatere "življenjske teme", denimo problem sodnih zaostankov, izvajanje zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in delo centrov za socialno delo.Napad na Irak je bil po Hanžkovem mnenju samo "vprašanje časa". Ob tem je izpostavil, da se je Slovenija ves čas skušala bolj ali manj izmikati eni ali drugi strani, kar ni dobro, "a vemo, kakšno zunanjo politiko imamo". Zato se zdaj nekateri po nepotrebnem jezijo, ker je Slovenija postavljena na spisek ameriških privržencev, "vendar tako je, če si enkrat na eni in drugič na drugi strani, ob tem pa samo izbiraš primerne trenutke". Varuh človekovih pravic je izrazil tudi bojazen, da se je z napadom na Irak uresničila izjava zunanjega ministra Dimitrija Rupla o delitvi sveta na barbarskega in civiliziranega, vendar Hanžek upa, da se civilizacija ne bo končala v Mezopotaniji, kjer se je nekoč začela.

Po njegovem bo napad na Irak vplival tudi na rezultat nedeljskega referenduma o vključevanju Slovenije v NATO, vendar je težko reči, ali v pozitivni ali negativni smeri, "upam pa, da v negativnem smislu, torej v smeri proti vključitvi v NATO." Vlada bi morala več narediti za navadne državljane, na pa samo za svoje koristi, ali kar že misli, da ji bo prinesla vključitev v zvezo NATO, je povedal Hanžek in ob tem okrcal tudi opozicijo, ki jo je drugače ob enostranskem informiranju medijev vedno slišati, tokrat pa je pozabila na svoja načela in celo sama pomaga pri enostranskem informiranju državljanov.

 Na novinarsko vprašanje je ombudsman predstavil tudi svoje stališče do vključitve Slovenije v Evropsko unijo in poudaril, da bo vključitev naši državi gotovo prinesla več pozitivnih kot negativnih stvari. Eden od zadržkov je po Hanžkovih besedah le ta, da nas bo schengenska meja za nekaj let odrezala od držav, s katerimi smo bili stoletja močno povezani, pri čemer je mislil predvsem na sosednjo Hrvaško.

 Varuh človekovih pravic je spregovoril tudi o nekaterih "življenjskih stvareh", ki se jih "država očitno ne želi resno lotiti". Med drugim je omenil sodne zaostanke, ki predstavljajo zelo velik problem, zato bi se mu morali pristojni bolj posvetiti. Projekt za zmanjševanje sodnih zaostankov Hercules po Hanžkovem mnenju sicer malo pomaga, ne predstavlja pa rešitve stanja na tem področju.

 V uradu varuha že nekaj časa dobivajo informacije o izjemno kritičnem stanju v ormoški psihiatrični bolnišnici, kjer naj bi se "med bolniki dogajale hude stvari". Ministrstvo za zdravje so zato že avgusta lani zaprosili, naj tam opravi pregled in pripravi poročilo. Odgovora kljub temu, da so kasneje zahtevo še večkrat ponovili, niso dobili, pristojni pa so jim samo obljubljali, da bo odgovor kmalu pripravljen. Očitno se ministrstvu za zdravje bolniki v psihiatrični kliniki ne zdijo posebno pomembna skupina prebivalstva, je bil glede tega primera kritičen Hanžek.

 Glede izvajanja zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je s stališča varstva človekovih pravic nesprejemljivo, da se zaradi nesprejetih podzakonskih predpisov na tem področju ne morejo uveljavljati pravice, ki jih priznava zakon. Med problemi s tega področja je Hanžek omenil, da v programe vzgoje in izobraževanja, ki jih določa zakon, še vedno ni mogoče usmerjati otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter dolgotrajno bolnih otrok. Omenil je še dolgotrajnost postopkov usmerjanja, saj od prejetja popolne vloge za začetek postopka do izdaje odločbe preteče več mesecev, včasih celo leto dni. Tri leta po sprejetju omenjenega zakona pa na tem področju še vedno manjkajo podzakonski predpisi, ki bi morali urejati vprašanja kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, organizacije in načina dela komisij za usmerjanje in pogojev za izvajanje ter kriterijev za financiranje programov osnovnošolskega izobraževanja, kise izvajajo na domu ali v zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih.

 Hanžek je spregovoril še o delu centrov za socialno delo in težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Tako je med drugim opisal primer družine z dvema otrokoma, od katerih eden ne obiskuje osnovne šole, komunikacija s staršema pa kljub opozorilu centra za socialno delo, da bo moral ukrepati v interesu zaščite otroka, ni bila možna. Center je zato že decembra izdal odločbo, da se oba otroka družini odvzameta, vendar pristojna služba zahtevane izvršbe še vedno ni opravila.