Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na današnji novinarski konferenci  predstavil novi način poslovanja izven sedeža, ki je bil prvič realiziran v ponedeljek, 9. junija v Slovenj Gradcu. Novi način temelji na tem, da se varuh v določeni regiji poleg s pobudniki sreča tudi z različnimi organi ter predstavniki različnih javnosti, kar omogoča širši vpogled v pereče probleme, ki so značilni za določeno regijo.

 Glavni namen takšnega načina poslovanja izven sedeža je pridobiti čim več informacij od različnih organov, kar lahko ustvari objektivno sliko stanja na področju človekovih pravic v posamezni regiji. Prav tako pa se na ta način lažje identificira probleme ter s pomočjo različnih pogledov išče načine za njihovo reševanje. Takšno poslovanje izven sedeža naj bi postala stalna praksa Urada varuha človekovih pravic ter način za lažje in kvalitetnejše reševanje obstoječih problemov.

 Na novinarski konferenci je ombudsman predstavil tudi svoja najnovejša zavzemanja po vzpostavitvi nacionalne institucije za varovanje človekovih pravic. Nacionalne institucije za človekove pravice, ki jih poznajo kar v 21 evropskih državah, imajo za osnovno dejavnost spremljanje stanja človekovih pravic v državi, spremljanje zakonodaje in njeno izvajanje, predvsem z vidika mednarodnih dokumentov o varstvu človekovih pravic. Njihova pomembna vloga pa je tudi seznanjanje javnosti in posameznikov z njihovimi pravicami, promocija pravic ter izobraževalno in raziskovalno delo.  Za razliko od klasičnega parlamentarnega ombudsmana, med katere se uvršča tudi varuh človekovih pravic, pokriva nacionalna institucija bolj splošno raven, medtem, ko imajo ombudsmani za svojo glavno nalogo obravnavo in preiskavo konkretnih pritožb posameznikov.

 Poleg zgoraj omenjenega je varuh izpostavil par perečih problemov, ki kličejo po razrešitvi. Med njimi gre predvsem izpostaviti dva primera odsotnosti staršev z dela zaradi nege otroka s sindromom kratkega črevesa. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da ureditev odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana s pravico do nadomestila plače v določenih primerih ni ustrezna oziroma zakonodaja takšnih primerov ne ureja na način, ki bi zagotavljal upoštevanje koristi otroka kot osnovno vodilo pri odločanju.  Organi, ki so pristojni za odločanje v postopku, se vse preveč radi izognejo spoštovanju otrokovih pravic kot osnovnemu vodilu, ki ga zagotavlja konvencija o otrokovih pravicah, sklicujoč se na predpise, ki določenih situacij niso vnaprej predvideli. Zato varuh predlaga, da se navedena problematika čimprej razreši, kar je v okviru napovedane reforme zdravstvenega varstva več kot mogoče. Do sprejema sistemskih rešitev pa naj se zagotovi uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

 Prav tako je bil omenjen stanovanjski zakon ter v zvezi s tem neprimeren odnos parlamenta do posebnega poročila varuha človekovih pravic o problematiki najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Obravnava poročila je v delovnih telesih tekla tako dolgo, da predlogi varuha v zakonu niso mogli biti več upoštevani, to pa po mnenju varuha ni korekten način dela, saj je bilo posebno poročilo vloženo pravočasno. V zvezi s tem pa je varuh poudaril še to, da je v novem zakonu črtana posebna kategorija socialnih stanovanj. Ostala so zgolj neprofitna stanovanja in tudi najemnine so samo neprofitne, kar po varuhovi oceni pomeni, da bodo socialno ogroženi prišli še teže do stanovanj kot doslej.  S tem pa se bo problematika za socialno ogrožene skupine ljudi še poglobila.

 Vir: VČP, 11. junij 2003