Natisni vsebino

Težave prejemnikov nadomestila po ZDVDTP, ki se ne usklajuje že več let

26.07.2017 13:04
Kategorija: Varstvo otrokovih pravic


Prejeli smo več pobud z opozorili na težave prejemnikov nadomestila  po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP), ki se ne usklajuje že več let.

Skladno z določbo 8.a člena ZDVDTP nadomestilo znaša 36 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu (čisti osebni dohodek).

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C) je v sedmem odstavku 36. člena določil, da se ne glede na 8.a člen ZDVDTP, do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011, za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.

V letu, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže dva odstotka bruto domačega proizvoda ni prišlo do začetka izplačevanja zneska po 8. a členu ZDVDTP. Stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ) je, da je razlog, da se nadomestilo v zakonsko določenem znesku ne izplačuje, v določbi 68. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617), ki določa, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), do 31. decembra 2017 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje 5. člena ZUTPG.

Ocenili smo, da takšno stališče MDDSZ posega v pravice upravičencev do nadomestila po ZDVDTP. Menimo, da se določba 68. člena ZIPRS1617 nanaša na usklajevanje, se pravi na valorizacijo, ki je določena v 10. a členu ZDVDTP. Ne more se pa določba 68. člena ZIPRS1617 nanašati na samo višino zneska iz 8. a člena ZDVDTP. V zadevi ne moremo govoriti o uskladitvi zneska nadomestila po ZDVDTP (saj je usklajevanje opredeljeno v določbi 10. a člena ZDVDTP, čeprav dejansko v tem primeru sploh ne gre za usklajevanje, temveč le za novo ugotovitev zneska za tekoče leto), ampak gre za novo določeno višino nadomestila, ki se skladno z določbo 36. člena ZSVarPre-C mora izplačevati od vključno leta, ki sledi letu po letu, v katerem gospodarska rast preseže dva odstotka.

MDDSZ je dodatno pojasnilo, da "se je leta 2010 želelo pravici do nadomestila za invalidnost ter dodatka za tujo nego in pomoč prenesti iz ZDVDTP v Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) - 68. člen ZSVarPre. Zaradi navedenega so se črtale nekatere določbe ZDVDTP - četrti odstavek 79. člena ZSVarPre." MDDSZ dodaja, da "se je v postopku predstavitve nove zakonodaje s strani javnosti zaznal močan odpor do prenosa nevedenih pravic iz ZDVDTP v ZSVarPre, zato se je še pred začetkom uporabe ZSVarPre (ki bi se moral začeti uporabljati 1. 6. 2011, vendar se je zaradi ZSVarPre-A uporaba zamaknila na 1. 1. 2012) želelo »obuditi« stare določbe ZDVDTP, ki so bile razveljavljene z ZSVarPre. Skladno z veljavno zakonodajo to ni bilo mogoče, zato se je z ZSVarPre-A »na novo dodalo stare člene v ZDVDTP« ..." Nadalje MDDSZ pojasnjuje, da se je "leta 2007 začel uporabljati ZUTPG, katerega namen je bil, da se nekateri transferji ne usklajujejo več po področnem predpisu, ampak po ZUTPG. Med temi transferji je tudi nadomestilo za invalidnost ter dodatek za tujo nego in pomoč. Prav tako so bile razveljavljene določene določbe ZDVDTP (druga in tretja alineja 9. člena ZUTPG). Skladno z navedenim je višina navedenih pravic od leta 2007 določena s sklepi po ZUTPG in ne več z ZDVDTP. Te določbe ZDVDTP se tudi z ZSVarPre niso spreminjale. Ker se ni želelo sprememb na področju pravic po ZDVDTP, so se v prehodnih določbah »varčevalnih določb« (npr. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, Zakon za uravnoteženje javnih financ) določale zadnje višine obeh pravic, kot so veljale pred začetkom uporabe ZSVarPre. Namen vseh teh predpisov je bil, da se »nova višina« določi skladno z uskladitvijo po ZDVDTP (saj drugje v zakonodaji višina ni določena), kar pa se (od leta 2012) do sedaj še ni zgodilo tudi zaradi sedaj veljavnega ZIPRS1617."

Iz prejetih pojasnil po naši oceni izhajajo predvsem želje in nameni pripravljavca zakonskih besedil, ki so seveda lahko pomembne pri iskanju vsebine zakonskih določb, kadar se pojavljajo določene nejasnosti in možnosti ta različne interpretacije. Vendar pa je po našem mnenju določba 8.a člena ZDVDTP povsem jasna v tem, da nadomestilo znaša 36 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu (čisti osebni dohodek). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C) je v sedmem odstavku 36. člena določil, da se ne glede na 8.a člen ZDVDTP, do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011, za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč. Glede na to, da je gospodarska rast v Republiki Sloveniji že v letu 2014 presegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, je torej  konec leta 2015 prenehala veljati izjema, določena v sedmem odstavku 36. člena ZSVarPre-C in bi morala biti vsem upravičencem s 1.1. 2016 priznana pravica do nadomestila v višini 36 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2015.

Menimo, da MDDSZ s tem, ko na sistemski ravni s svojo interpretacijo zavira uveljavljanje pravic posameznikov po ZDVDTP, posega v človekove pravice vseh upravičencev, pri čemer v pravice upravičencev posegajo tudi centri za socialno delo, ki ne zagotovijo odmere pravice do nadomestila po ZDVDTP v zakonsko določeni višini.
Skladno z navedenim, smo na podlagi 7. člena Zakona o varuhu človekovih pravic MDDSZ predlagali, da nemudoma zagotovi spoštovanje zakonskih določb, ki urejajo pravico do nadomestila po ZDVDTP ter odpravo posledic nespoštovanja teh določb v obdobju od 1. 1. 2016 do trenutka odprave kršitve.

MDDSZ nas je seznanilo, da se z našim stališčem ne strinjajo, zato bodo Vladi RS predlagali, da Državnemu zboru RS predlaga sprejem avtentične razlage spornih določb ZDVDTP.

Menimo, da ni razlogov za avtentično tolmačenje zakonskih določb, ki so nedvoumne in jih ni mogoče tolmačiti le v luči varčevalnih ukrepov. Opisana problematika pa nazorno prikazuje tudi vprašanje spreminjanja zakonodaje na način, ki je sporen z vidika pravne države. Posamezen zakon sicer sme izjemoma urediti tudi problematiko, ki je sicer urejena v drugem zakonu, tega pa ne bi smeli dopuščati v primeru zakonov, ki zgolj tehnično urejajo izvrševanje državnega proračuna. Hkrati z njihovim predlogom bi moral Državni zbor obravnavati tudi predlog sprememb ali dopolnitev vseh področnih zakonov ali predpisov v njegovi prostojnosti, ki jih zahteva sprejem proračuna za posamezno leto. Takšno noveliranje zakonodaje bi bilo veliko bolj pregledno, uporabniki pa bi tudi lahko brez posebnega napora ugotovili, kakšne pravice in obveznosti imajo na podlagi posameznega predpisa. Sedaj za takšno ugotovitev potrebujejo posebna pravna znanja o nomotehniki, iz opisanega primera pa je očitno, da tudi te razlage niso enotne.  Pobudnike smo obvestili, da je za vse upravičence do nadomestila po ZDVDTP, glede na stališče MDDSZ, možno pravice uveljavljati le po sodni poti. 11.0-15/2017





Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.