Natisni vsebino

Pravica do zasebnosti v postopkih državnotožilskega odločanja

02.07.2015 11:35
Kategorija: Ustavne pravice - Varstvo osebnih podatkov, Ustavne pravice, Varstvo osebnih podatkov


Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je kot oškodovanec kaznivega dejanja s strani okrožnega državnega tožilstva (ODT) prejel sklep o zavrženju kazenske ovadbe. V tem sklepu o zavrženju kazenske ovadbe so bili obravnavani še trije vlomi, katerih oškodovanci so bile tri druge osebe. Sklep o zavrženju kazenske ovadbe je ODT poslalo vsem štirim oškodovancem, s tem pa razkrilo podatke iz njihove zasebnosti. Obrazložitev sklepa je namreč vsebovala imena, priimke in naslove prebivališč oškodovancev, podatke o vrednosti odtujenega premoženjater o datumu vlomov v hišo. Pobudnik je menil, da mu je bila zaradi tega z navedenim sklepom kršena pravica do zasebnosti.

Varuh je ocenil, da gre pri razkritju imena, priimka in naslova oškodovanca ter vrednosti odtujenega premoženja za osebne podatke oškodovanca oziroma za podatke iz oškodovančeve zasebnosti. Varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti sta človekovi pravici, ki se lahko omejujeta le na podlagi zakona in v primerih, ko se s posegom zasleduje ustavno dopusten cilj (npr. varstvo pravic drugih ali javna korist), poseg pa je nujen, primeren in sorazmeren v ožjem smislu.
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki kot krovni zakon s področja varstva osebnih podatkov določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, v 3. členu opredeljuje načelo sorazmernosti. V skladu s tem načelom morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. To pomeni, da se osebni podatki lahko obdelujejo le v tistem (najmanjšem možnem) obsegu, ki omogoča doseči namen, zaradi katerega se obdelujejo.

Iz odgovora ODT, ki smo ga prejeli na poizvedbo Varuha, smo razbrali, da je bil namen obdelave osebnih podatkov oškodovancev v sklepu o zavrženju ovadbe v tem, da se izpolni obveznost državnega tožilstva, ki jo ima na podlagi 161. člena Zakona o kazenskem postopku ter 82. člena Državnotožilskega reda. V skladu s temi določbami mora državni tožilec v sklepu o zavrženju ovadbe navesti razloge za zavrženje ovadbe in z njim seznaniti oškodovanca. ODT je menilo, da se zaradi te obveznosti v sklepu o zavrženju ovadbe ni mogoče izogniti povzemanju posameznih osebnih podatkov o oškodovancih in o skupni vrednosti odtujenega premoženja ali drugih osebnih podatkov, s katerimi se konkretizirajo znaki kaznivega dejanja oziroma zamejuje historični dogodek, na katerega se odločitev tožilca nanaša.

Varuh se je strinjal z mnenjem ODT, da je obdelava določenih osebnih podatkov potrebna z namenom, da se opredeli historični dogodek, na katerega se odločitev tožilca nanaša. Po mnenju Varuha pa je pri tem treba posebej obravnavati primere, kadar se v sklepih o zavrženju ovadb tožilska odločitev nanaša na več različnih historičnih dogodkov, v katerih so bili tudi oškodovanci različni, povsem naključno povezani posamezniki. Nobenega dvoma ni, da mora izvirnik sklepa o zavrženju ovadbe vsebovati osebne podatke vseh oškodovancev iz različnih historičnih dogodkov, na katere se sklep nanaša. Vprašanje pa je, v kolikšni meri mora sklep o zavrženju ovadbe vsebovati osebne podatke oškodovancev pri nadaljnji obdelavi, to je pri obveščanju oškodovancev o zavrženju ovadbe. Namen obveščanja oškodovancev o zavrženju kazenske ovadbe je v tem, da ima oškodovanec možnost sprejeti odločitev, ali bo pregon za kaznivo dejanje začel oziroma nadaljeval sam. Če želimo tudi pri nadaljnji obdelavi osebnih podatkov oškodovancev (t.j. v postopku njihovega obveščanja) slediti načelu sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, se moramo pri obveščanju konkretnega oškodovanca o zavrženju kazenske ovadbe omejiti le na posredovanje tistih podatkov, ki so pomembni prav za tega oškodovanca. Za konkretnega oškodovanca so torej relevantni le tisti podatki iz obrazložitve sklepa o zavrženju ovadbe, ki se nanašajo na historični dogodek, v katerem je bil ta konkreten posameznik oškodovan. Vsi osebni podatki drugih oškodovancev, zajetih v istem sklepu o zavrženju ovadbe, ki niso v neposredni povezavi s konkretnim oškodovancem, bi morali biti upoštevaje načelo sorazmernosti iz ZVOP-1 po mnenju Varuha anonimizirani.

Varuh je ocenil, da bi problematika varovanja pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe lahko pomenila sistemski problem, zato smo z obravnavano zadevo seznanili tudi Vrhovno državno tožilstvo (VDT) ter mu predlagali, da z mnenjem Varuha o problematiki varovanja pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe seznani še preostala okrožna državna tožilstva. VDT je predlog Varuha upoštevalo. 1.6-58/2014


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.