Natisni vsebino

Kako v Mestni občini Novo mesto ne rešujejo romske problematike

11.10.2012 14:43
Kategorija: Aktualni primeri, Stanovanjske zadeve - Stanovanjska razmerja


Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je isti pobudnik obrnil že večkrat zaradi slabega stanja večstanovanjskega objekta, v katerem prebiva. Pobudnik je različnim organom javnega sektorja očital nepravilnosti.

Primer pri Varuhu obravnavamo že več let (glej LP 2010: primer št. 102 na strani 211, LP 2011: primer št. 102 na strani 231 in LP 2011: primer št. 110 na strani 235). Gre za zgradbo v romskem naselju, zgrajeno pred približno 30 leti z namenom, da se v njej namestijo romske družine. Objekt je v lasti Mestne občine Novo mesto (MONM). Neprimernost dotrajanega objekta je Varuh obravnaval že v letu 2003, ko  nam je MONM pojasnila, da naj bi občina pričela s konkretnimi posegi v tem naselju. V letu 2009 je bilo stanje objekta še vedno nespremenjeno. Zato smo MONM opozorili, da mora kot lastnik objekta in dober gospodar zanj skrbeti in stanovalcem zagotoviti ustrezne pogoje za bivanje v objektu. Tokratna pojasnila MONM je Varuh zavrnil, saj je MONM prilagajala odgovore trenutnim razmeram, ob hkratnem pomanjkanju vnaprej izdelanega načrta in rokov reševanja težav. V letu 2010 nas je pobudnik obvestil, da je stanje predmetnega objekta še vedno nespremenjeno. To je Varuhu potrdila tudi MONM in ob tem znova navedla vrsto predvidenih aktivnosti in predvidevanj v zvezi z objektom.

Zadevo so v letu 2010 obravnavali tudi različni inšpektorati, in sicer Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS), Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo (IRSER), Stanovanjska inšpekcija pri Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (Stanovanjska inšpekcija) ter Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP). Ker se MONM ni odzivala na Varuhova mnenja in predloge, se je Varuh glede obravnavane zadeve obrnil tudi na te inšpektorate. Objekt smo si na kraju samem ogledali in ocenili, da je na objektu nujno treba izvesti določene ukrepe za varnost stanovalcev.

Ob obravnavanju dela ZIRS smo ugotovili, da je v letu 2009 MONM za objekt izdal odločbo za odpravo neskladnosti, ki pomenijo večje tveganje za pojav črevesnih in respiratornih nalezljivih bolezni. Odločba ni bila v celoti izvršena. ZIRS je namreč postopek ustavil zgolj na podlagi pojasnila predstavnika MONM. Ko je Varuh ZIRS opozorili na to nepravilnost, je slednji nadaljeval s postopkom izvršitve nerealiziranih oziroma neizvršenih ukrepov.

Stanovanjska inšpekcija prijave ni obravnavala, ker naj bi ne bili izpolnjeni pogoji za začetek inšpekcijskega postopka. Do Varuhovih pomislekov glede spornosti take odločitve, se Stanovanjska inšpekcija oziroma organi, ki so nam v zadevi tudi podajali odgovore, niso opredelili, temveč so zgolj navajali nove razloge za neukrepanje.

Gradbeni inšpektor (gradbeni inšpektor) v Inšpekciji za prostor pri IRSOP se je na podane prijave odzval šele na poizvedbo Varuha in opravil inšpekcijski pregled objekta. Ugotovil je, da kljub nepravilnostim na objektu (slabo vzdrževanje) nima zakonske podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa. S tem se nismo strinjali, vendar IRSOP našemu mnenju in pomislekom ni sledil.

Ravnanje Stanovanjske inšpekcije in gradbenega inšpektorja je Varuh izpostavil ministru za okolje in prostor (minister) ter ga zaprosil za zagotovitev zakonite in strokovne rešitve nastale situacije. Hkrati smo ministru tudi predlagali, da opravi nadzor nad delom IRSOP. Minister nam je podal splošen in neargumentiran odgovor, ki ni prispeval k morebitni razrešitvi nastale situacije oziroma odpravi nepravilnosti. Minister se tudi ni opredelil do vseh naših očitkov in ni opravil predlaganega nadzora.

Glede na nepovezano delovanje posameznih inšpekcij smo se v zadevi obrnili tudi na Inšpekcijski svet. Le –ta je pridobil zgolj poročila posameznih inšpektoratov, ne da bi pri tem dal tudi svoj vsebinski doprinos. Zato smo mu predlagali, da zadevo ponovno vzame v obravnavo in se tudi na naše konkretne ugotovitve glede ravnanj posameznih inšpekcij opredeli. Inšpekcijski svet ni sledil našemu pozivu, saj nam je ponovno podal zgolj pregled dogajanj glede obravnavane zadeve, ne da bi se konkretno opredelil do naših ugotovitev, mnenja in predloga. Inšpekcijski svet je z obravnavanjem zadeve zaključil na podlagi ugotovitve, da so vsi inšpekcijski postopki v obravnavni zadevi zaključeni, saj naj bi bila stanovanjska enota pobudnika izpraznjena in zapečatena. Ob tem je med drugim spregledal, da ZIRS nadaljuje s postopkom in da objekt dejansko ni prazen.

Tudi IRSER se je na prijavo odzval šele na naše posredovanje. Ob izrednem inšpekcijskem pregledu konec leta 2010 je IRSER ugotovil določene nepravilnosti, zato je MONM z odločbo naložil izvedbo izrednega pregleda in meritev nizkonapetostnih električnih instalacij v objektu. Pri tem je bilo ugotovljeno, da instalacije ne ustrezajo predpisanim parametrom, ki zagotavljajo varno obratovanje le-teh. MONM se je v zvezi s slabim gradbenim stanjem objekta odločila, da nizkonapetostnih električnih instalacij ne bo obnavljala, da bo pobudnika preselila, njegovo stanovanje pa odklopila od nizkonapetostnega električnega omrežja ter stanovanje zapečatila. Po mnenju IRSER naj bi MONM s tem sledila zahtevam iz odločbe, s čimer se Varuh ni mogel strinjati. IRSER smo opozorili, da gre pri obravnavni zadevi za celotni objekt, v katerem prebivajo tudi drugi stanovalci in ne zgolj za stanovanje pobudnika. Manjkal pa je zaključek IRSER glede obravnavane zadeve, saj je le-ta zgolj skopo povzel stanje zadeve in se oprl na navedbe MONM. Ob tem ni zanemarljivo tudi to, da nam je IRSER  podajal pomanjkljiva pojasnila, za pridobitev posameznih odgovorov smo morali tudi urgirati. IRSER je kljub temu konec leta 2011 zaključil postopek, ker naj bi bil po zagotovilih MONM objekt prazen in nenaseljen.

Pred zaključkom inšpekcijskega postopka IRSER je župan MONM izrazil željo po osebnem razgovoru z varuhinjo, kjer naj bi zadevo dodatno pojasnil. Inšpekcijska obravnava je namreč pripeljala tako daleč, da naj bi energetski inšpektor odredil izklop električne energije v celotnem objektu. Hkrati je Varuh prejel dopis MONM z zaprosilom po posredovanju k zaustavitvi inšpekcijskega postopka IRSER. Župana MONM smo pozvali, da nam pisno poda odgovor o naseljenosti objekta ter nas seznani s konkretnim načrtom MONM za sanacijo ali rušenje objekta. Župan MONM nam je v odgovoru pritrdil, da v objektu živita še dve družini, objekt pa nameravajo prodati Romom. Natančnejših odgovorov nam ni podal. Hkrati je ponovno izrazil željo po osebnem srečanju z varuhinjo, ki je sledilo v marcu 2012 na sedežu Varuha. Župan MONM je varuhinji med drugim ponovno pritrdil, da v objektu živita dve družini, da objekt ni primeren za bivanje oziroma obnovo, zato ga bo MONM v letu 2012 porušila, v letu 2013 pa zgradila novega s približno dvanajstimi stanovanji. Natančnejša pojasnila se je župan MONM zavezal podati naknadno v pisni obliki. To je storil šele na naš ponovni poziv. Pojasnila župana MONM so bila zopet pomanjkljiva, zadevo pa naj bi MONM rešila s prodajo stanovanjskih enot v objektu Romom. Če pa bo MONM pridobila sredstva preko države ali Evropske unije, bodo stavbo porušili ter zgradili novo.

Župan MONM je prilagodil odgovor in rešitev zadeve trenutnim razmeram. Ob tem je jasno, da MONM nima izdelanega načrta, prav tako nima opredeljenih rokov za rešitev nastale situacije. Tako se vse skupaj vleče že deset let. Vsaj tri leta pa na smiselno tovrsten način MONM zavaja tudi različne inšpektorate. Romska problematika pa ostaja nerešena.

Pobuda je bila utemeljena. 9.1-14/2009


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.