Natisni vsebino

Še po 17 letih nerešen problem – nadaljevanje primera iz leta 2008

20.08.2015 16:41
Kategorija: Aktualni primeri, Okolje in prostor


V Varuhovem letnem poročilu za leto 2008 smo predstavili primer, ki se nanaša na dolgoletno problematiko onesnaževanja, ki jo povzroča Železarna Ravne in domnevno neizvršeno odločbo takratnega sanitarnega inšpektorata (RSI) z dne 24. 9. 1992. S to odločbo je RSI Železarni Ravne naložil, da mora prenehati z obratovanjem UPH-peči in spremljajočo odpraševalno napravo v času med 22. in 6. uro naslednjega dne do predložitve dokazila o znižanju hrupa v naravnem in bivalnem okolju (hiše stranke, ki je pobudnik Varuhu) na predpisano maksimalno dovoljeno raven za lV. stopnjo zahtevnosti (Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore – Ur. list SRS 29/80). Rok za izvršitev odločbe je bil naslednji dan po prejetju odločbe. Zavezanec je moral po odločbi do 31. 12. 1992 predložiti RSI ukrepe, s katerimi bo mogoče doseči maksimalno dovoljeno raven hrupa za četrto stopnjo zahtevnosti pri stanovanjski hiši pobudnika. Inšpektorat je 8. 9. 1997 izdal sklep o ustavitvi upravne izvršbe, s katerim je bila upravna izvršba dovoljena s sklepom RSI z dne 9. 7. 1993, ustavljena, sklep o dovolitvi izvršbe in doslej opravljena izvršilna dejanja pa odpravljena.

 

Ob obravnavi zadeve pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) v letu 2008 je ostalo nerazjasnjeno vprašanje ali izvršilni naslov, odločba z dne 24. 9. 1992, še vedno obstaja, saj je bila s sklepom ustavljena le izvršba. Po Varuhovem mnenju pa so bili dvomljivi tudi pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.

 

Pojasnilom in argumentom Zdravstvenega inšpektorata RS (ZIRS), v pristojnost katerega spada ta problematika, Varuh ni mogel pritrditi. Po Varuhovem mnenju se izrek odločbe z dne 24. 9. 1992 nanaša na konkretno lokacijo, saj je v izreku odločbe zapisana hiša pobudnika NN. Iz obrazložitve sklepa o ustavitvi izvršbe pa izhaja, da odločba z dne 24. 9. 1992 ni bila izvršena, zato po Varuhovem mnenju niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo tega sklepa o ustavitvi izvršbe po odločbi z dne 24. 9.1992 (vsaj ne v delu, ki se nanaša na družino NN, ki je tudi edina navedena v izreku odločbe z dne 24. 9. 1992). Zavezanec (Železarna Ravne oziroma njen pravni naslednik) je sicer dosegel dogovore o preselitvi oziroma o odškodnini z vsemi družinami, razen z družino NN, ki je take dogovore odklanjala. ZIRS je 8. 9. 1997 izdal sklep o ustavitvi upravne izvršbe, saj naj bil z ukrepom preselitve (vseh družin, razen omenjene) dosežen cilj, zaradi katerega je bila odločba sploh izdana, to je varovanje javnega zdravja.

 

Varuh v zadevi ne more spregledati, da je bil inšpekcijski ukrep z odločbo z dne 24. 9. 1992 »izbran« in izrečen. Odločba je bila pravnomočna in izvršljiva. Na njeni podlagi je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Glede na to se ob že izrečenem ukrepu in uvedenem izvršilnem postopku inšpekcijski organ v tej fazi postopka ne more kar odločiti za primernejši ukrep na način, kot je bilo to storjeno v obravnavni zadevi. S tem, ko ZIRS pojasnjuje, da je bil namesto prenehanja obratovanja UHP-peči in odpraševalne naprave v nočnem času uporabljen ukrep preselitve vseh ogroženih družin na drugo lokacijo, pritrjuje ugotovitvi, da odločba z dne 24. 9. 1992 ni bila izvršena, torej tudi ni bilo podlage za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe. Pobudnikova družina namreč ni bila preseljena, njena pobuda Varuhu pa je bila utemeljena.

 

Varuh od leta 2008 vodi intenzivno komunikacijo v obravnavni zadevi tudi z Državnim pravobranilstvom, ki prav tako zadevo obravnava. Žal kljub številni komunikaciji in posredovanju Varuha pri Državnem pravobranilstvu, kot tudi sestankom z generalnim državnim pravobranilcem, v zadevi do danes ni prišlo do epiloga. Varuh se zaveda, da je za dosego sporazuma v zadevi potrebna aktivnost in popuščanje vseh vpletenih. Kljub temu pa menimo, da so v obravnavi zadevi prekoračeni vsi razumni roki, saj problematika še po 17 letih ni rešena. Ne glede na specifičnost obravnavane zadeve, bi moralo državno pravobranilstvo v 17 letih v zadevi odločiti. Stanje zadeve kakršno je, je nesprejemljivo, terja takojšnjo odločitev in rešitev sedemnajstletne agonije življenja v hrupu in nesnagi.

Pobudo je že sedemnajst let utemeljena in nerešena. Bo kdo odgovarjal?


Nazaj
Legal information   |   Privacy   |   Contact Made by: Nova Vizija d.d.